Frangež: Vesoljski sektor v Sloveniji beleži hitro rast
Ljubljana, 24. novembra - Predstavniki držav članic Evropske vesoljske agencije (ESA), med njimi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, so na zasedanju sveta ESA CM22 potrdili nove programe, zagotovili finančna sredstva za njihovo izvedbo ter potrdili tri resolucije. Frangež je na zasedanju poudaril, da vesoljski sektor v Sloveniji beleži hitro rast.
Kot so po zaključku dvodnevnega zasedanja sveta ESA v Parizu sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je državni sekretar na dogodku izpostavil, da ima "vesoljska tehnologija pomembno vlogo pri učinkovitem spopadanju z novimi izzivi, kot so na primer podnebne spremembe, digitalizacija, varnost, kakor tudi pri spodbujanju celotnega gospodarstva".
"Slovenija bo zato glede na kompetence in potenciale slovenskih podjetij in institucij sodelovanje z ESA še okrepila," je napovedal in dodal, da bomo povečali prispevek v programe ESA v letih 2022 in 2023 s treh milijonov na 5,8 milijona evrov vplačil letno.
Na zasedanju je naša država dodatno pristopila k sodelovanju v programih Digitalni dvojček Zemlje (v okviru programa Opazovanje Zemlje), Vlaganje v industrijske inovacije (InCubed v okviru programa Opazovanje Zemlje) ter Vesoljske rešitve in poslovne aplikacije (BASS v okviru programa ARTES).
Poleg tega je potrdila sodelovanje v štirih izbirnih programih ESA, v katerih je sodelovala do sedaj, in sicer v programu za razvoj splošnih tehnologij - GSTP, programu za opazovanje Zemlje - EO, znanstvenem programu Prodex ter programu za človeške in robotske raziskave - E3P2.
Slovenija je s podpisom nadgrajenega pridružitvenega sporazuma z ESA leta 2020 sodelovanje nadgradila s ciljem postati polnopravna članica, so poudarili na gospodarskem ministrstvu.
Pojasnili so še, da naša država počrpa za približno 30 odstotkov več sredstev, kot jih vplača, ustvarjen gospodarski multiplikator teh vlaganj pa da dosega petkratnik vlaganj. Še večji je načrtovan dolgoročni učinek sodelovanja slovenskih podjetij in raziskovalnih institucij v programih ESA, "saj želi Slovenija razviti povsem nove industrije z visoko dodano vrednostjo, ki okoli slovenske vesoljske industrije že nastaja".
V zadnjih letih naj bi kar nekaj podjetij izkoristilo priložnost in uspešno konkuriralo na razpisih ESA. Podpisanih je bilo več kot 60 pogodb v skupni vrednosti več kot 17,7 milijona evrov.
Med podjetji in institucijami, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo oz. vesoljskimi raziskavami in so s svojimi izdelki oz. storitvami globalno konkurenčna, so po navedbah ministrstva Sinergise, Skylabs, Balmar, Dewesoft, Duol, Cosylab, Vesolje-SI, Inštitut Jožef Štefan, ZRC SAZU, Geocodis, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici in druga.
Navedli so še, da se je Frangež udeležil tudi foruma o zeleni rasti in trajnostnem razvoju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj z naslovom Zelene inovacije in vpliv gospodarskih šokov, v tem okviru pa še panelov Mednarodno sodelovanje za pospešitev inovacij in prenosa zelenih tehnologij ter Spodbujanje zelenih inovacij v malih in srednje velikih podjetjih.