SKS: Ovira v starosti ni starost sama, ampak naš odnos do starosti

Pisateljski oder Slovenskega knjižnega sejma je ponudil interdisciplinarno razpravo o zdravem in aktivnem staranju, o stereotipih, ki si jih je družba ustvarila o starejših, in o eksistencialnih vprašanjih, s katerimi se starejši soočijo v poznejših obdobjih svojega življenja.

Predstavili so prvi visokošolski učbenik Homo senescens: Dolgoživost in izobraževanje starejših, ki v slovenskem jeziku tematizira poučevanje starejših. Za založbo univerze v Ljubljani ga je pripravilo 22 raziskovalcev iz različnih interesnih področij, ki skušajo v knjigi čim bolj celostno odgovoriti na vprašanje, kaj lahko naredimo za čim boljše, čimbolj zdravo in kar se da prijetno staranje. Univerza v Ljubljani se želi z učbenikom in z nedavno zastavljenim programom Modra fakulteta približati starostnikom in organizirati dogodke, ki jim bodo nudili podporo v tem obdobju življenja.

V začetku je profesorica ljubljanske Filozofske fakultete Nives Ličen poudarila, da ljudje pri visoki starosti zmorejo marsikaj. Spomnila je na nedavno preminulega pisatelja Borisa Pahorja, ki je umrl v 109. letu starosti, in omenila igralko Ivanko Mežan, ki je kljub temu, da se neizogibno bliža stotemu rojstnemu dnevu, vir radosti in zadovoljstva za ljudi, ki so ji blizu.

Otto Gerdina s Fakultete za družbene vede je opozoril, da je smiselno, da starejše čimbolj spodbujamo k aktivnostim, ki osmišljajo njihovo življenje, a da je pri tem najpomembneje prisluhniti njihovim željam, omejitvam in potrebam. Nekateri ljudje se na primer niso pripravljeni upokojiti pri starosti, ki je sistemsko določena. Gerdina je zato opozoril, da je prisilno upokojevanje oblika institucionalnega starizma in diskriminacije starejših ljudi, saj je po njegovem mnenju "starost zelo slab indikator za karkoli".

Znanstvena stroka je starizem definirala le leto kasneje, kot sta bila osmišljena rasizem in seksizem. Gerdina je povedal, da je, zaradi zapoznelega odziva na stereotipne družbene predstave, starizem v Evropi na podlagi analize podatkov nedavne javnomnenjske raziskave dandanes bolj razširjen kot prej omenjeni obliki diskriminacije.

"Ovira v starosti ni starost sama, ampak naš odnos do starosti, ki je pogojen s starizmom," je povedal. Starejši ljudje, ki so celo življenje vozili avtobus, se lahko naučijo voziti tramvaj. Prodajni agenti v zrelih letih so lahko zaradi znanja iz prodaje uspešnejši od mlajših kolegov, je še dejal.

Podobno je Damjan Slabe z ljubljanske Zdravstvene fakultete mnenja, da so starejši kljub nekaterim, predvsem telesnim omejitvam, sposobni osvojiti nova znanja in večino nalog opravljati z enako učinkovitostjo kot mlajši.

Za učbenik je prispeval raziskavo o dovzetnosti starostnikov za osvežitev znanja prve pomoči, ki je na reprezentativnem vzorcu pokazala, da starostniki lahko osvojijo znanje uporabe avtomatskega defibrilatorja. S pomočjo simulacije usmerjanja prek klicnega centra, ki ga je moč poklicati v primeru zastoja srca, so se naučili še prostoročnega telefoniranja in videli, da bodo v ključnih trenutkih znali in zmogli priskočiti na pomoč.

Starejšim, ki so bili v prejšnjih obdobjih življenj večkrat v vlogah tistih, ki so nudili oporo, je v obdobju občutljivosti, kjer so razpeti med fizično krhkostjo in notranjo močjo, treba stati ob strani. Tudi zato, ker, kot je povedal Tadej Stegu z ljubljanske Teološke fakultete, z leti začnemo pogosteje in podrobneje razmišljati o smislu življenja, končnosti in navsezadnje tudi neizbežnosti smrti.

Pri tem so starostnikom lahko v pomoč tako imenovani duhovni spremljevalci, med katere med drugim sodijo spovedniki, ki delujejo v okviru Rimokatoliške cerkve, a jih v zadnjih obdobjih vse pogosteje nadomeščajo osebe, ki so starejšim pripravljene prisluhniti in jih voditi skozi pogovor, ki zanje nosi velik pomen in vsaj deloma razblinja tesnobo, ki jo povzročajo ta vprašanja.