SZF izdala knjigo o partnerstvu Slovenije in Škotske v komuniciranju znanosti

Kot je pojasnil Kobal sta se avtorja prvič srečala leta 1993 na Edinburškem mednarodnem znanstvenem festivalu, kjer sta prepoznala skupno razumevanje potrebe po popularizaciji znanosti med splošno javnostjo. Tako je prišlo do sodelovanja, v okviru katerega je Firth sprva mentoriral Kobala o pripravi in upravljanju festivala znanosti, že leta 1994 pa je to sodelovanje pripeljalo do izvedbe prvega Slovenskega festivala znanosti. Ta od leta 1997 do danes poteka tudi v mednarodni izvedbi in ima poleg Edinburškega in Orkneyskega festivala eno najdaljših tradicij na svetu.

Kot je v predgovoru knjige zapisal Kobal, sta v dogovoru s Firthom pripravila izbor besedil, ki sta jih uporabila za izvedbo predstavitev zanimivosti iz sveta znanosti, tehnologije in umetnosti tako na slovenskem nacionalnem festivalu znanosti, kot na tistih na Škotskem in Orkneyskih otokih.

"Menim, da sta znanost in današnji svet nasploh v precej čudni situaciji, soočamo se z ogromnimi izzivi, ki zahtevajo čimprejšnje rešitve. Včasih se moramo za iskanje rešitev posvetiti preteklosti in v njej poiskati izvor problemov, ki nas pestijo. Zato moj del knjige posebno pozornost posveča zgodovini in filozofiji znanosti ter njenim izvorom." je svoj prispevek h knjigi povzel Firth.

Avtorja sta v knjigi tako opisala tudi več zgodovinskih osebnosti, ki jih je znanstvena in življenjska pot popeljala na ozemlji obeh držav. Posebej sta izpostavila jezikoslovko in prevajalko Fanny Susan Copeland (1872-1970), prvo lektorico angleškega jezika na Univerzi v Ljubljani in hčerko britanskega kraljevega astronoma za Škotsko Ralpha Copelanda. Prav tako nista pozabila na kemika Humphryja Davyja (1778-1829), ki se tekom svojih raziskav kraških pojavov večkrat mudil na ozemlju Slovenije in leta 1818 v svojih zapiskih opisal tudi človeško ribico.

O pomembnosti znanstvenega sodelovanja med Slovenijo in Veliko Britanijo je spregovoril tudi vodja komuniciranja in javne diplomacije na britanski ambasadi v Ljubljani, Patrick Bannister. "Naši državi si delita številne skupne izzive in priložnosti, kot denimo podnebne spremembe, starajoče prebivalstvo, zdravstvena in energetska varnost. Tekom epidemije smo videli plodno sodelovanje naših raziskovalnih skupnosti, ki je prineslo številne pomembne dosežke," je dejal Bannister.

Ob tem je poudaril, da vsi mednarodni kazalci znanstvene uspešnosti kažejo na to, da so naše znanstvene skupnosti veliko bolj uspešne, ko sodelujejo, kot takrat, ko so izolirane ena od druge. Knjigo tako vidi kot zelo pomemben prispevek k odnosom med državama in njunim znanstvenim skupnostim.