Ob prelomu leta: Z misijo na Luno, v mislih na Marsu in še dlje

Mednarodni vesoljski podvigi in načrti so bili v letošnjem letu pretežno usmerjeni proti Luni in Marsu, segli pa so tudi do oddaljenih zvezd, planetov in asteroidov.

Ena bolj odmevnih misij je bil nov lunarni program Artemis ameriške vesoljske agencije Nasa, namenjen vrnitvi človeka na Luno. Sredi novembra je nosilna raketa SLS uspešno utirila plovilo brez posadke Orion v Lunino orbito. Orion je obkrožil Luno in se po 25 dneh vrnil na Zemljo, pri čemer je postavil rekord v oddaljenosti vesoljskega plovila od Zemlje pri 432.210 kilometrih, Lunini površini pa se je približal na 130 kilometrov.

To je bil prvi bližnji obisk Lune z Nasino kapsulo po 50 letih, ko je na Luni pristala zadnja posadka programa Apollo. Nasa želi vzpostaviti stalno prisotnost na Luni in jo uporabiti kot odskočno desko na poti na Mars.

Na Rdečem planetu se je tik pred iztekom leta zaključila misija InSight, v sklopu katere je Nasa na površje Marsa maja 2018 poslala vesoljsko plovilo, da bi preučevala seizmično valovanje. Plovilo je prenehalo delovati, potem ko so odpovedale baterije na sončno energijo.

Nasa je bila uspešna tudi pri poskusu planetarne obrambe. Konec septembra je s sondo uspešno zadela asteroid Dimorfos, ki kroži okoli večjega asteroida Didymos v oddaljenosti enajst milijonov kilometrov od Zemlje. Sonda DART je v asteroid premera približno 160 metrov udarila s hitrostjo 23.500 kilometrov na uro. Gre za prvi preizkus možnosti, ali je človeštvo sposobno spremeniti pot asteroida in preprečiti potencialni trk z Zemljo.

Nove informacije o vesolju bo človeštvu v prihodnje pošiljal teleskop James Webb. Nasa je teleskop izstrelila lani na božič, s svojimi naprednimi instrumenti pa bo raziskoval zgodovino vesolja in oddaljene planete. Ta največji vesoljski teleskop doslej bo krožil okoli Sonca okoli 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje.

Julija je Nasa že lahko postregla s prvo barvno fotografijo teleskopa, ki je zajel tudi doslej najstarejšo posneto svetlobo, staro več kot 13 milijard let. Novembra pa je James Webb dosegel še en mejnik, saj je razkril podrobno atomsko in molekulsko sestavo ozračja eksoplaneta WASP-39b, znanega tudi kot "vroči Saturn".

Pri raziskovanju s teleskopom James Webb je kot članica mednarodne skupine CANUCS sodelovala tudi slovenska astrofizičarka Maruša Bradač. Raziskovalci so odkrili najbolj oddaljene kroglaste zvezdne kopice doslej. Te so pomembne, saj jih sestavlja na milijone zvezd in lahko predstavljajo ostanke prvih in najstarejših zvezd v vesolju.

Kljub znanstvenim uspehom pa se tudi v vesolju ni bilo mogoče izogniti političnim trenjem. Sankcije proti Rusiji, uvedene zaradi njene invazije na Ukrajino, so skoraj ogrozile sodelovanje med Washingtonom in Moskvo pri oskrbi Mednarodne vesoljske postaje (ISS) z ruskimi vesoljskimi plovili sojuz.

Državi sta naposled zgladili spor in se dogovorili o nadaljevanju skupnih poletov na ISS. Kljub temu namerava Rusija po besedah prvega moža Roskozmosa Jurija Borisova, ki je zamenjal dolgoletnega kontroverznega direktorja Dmitrija Rogozina, po koncu leta 2024 zapustiti ISS in začeti graditi lastno vesoljsko postajo.

Zaradi vojne v Ukrajini se je zaostrilo tudi med Evropo in Rusijo. Evropska vesoljska agencija (Esa) je kmalu po začetku ruske agresije prekinila sodelovanje v okviru projekta za pristanek roverja na Marsu, zatem pa še pri lunarnih misijah.

Sodelovanje med stranema na ISS je bilo medtem zgledno. Italijanka Samantha Cristoforetti je 28. septembra od ruskega kozmonavta Olega Artemjeva s simbolično predajo ključa prevzela poveljstvo na vesoljski postaji in s tem postala prva ženska iz Evrope na tem položaju.

Evropa medtem vse bolj uveljavlja svoj strateški interes v vesolju. Esa bo imela v prihodnjih treh letih v proračunu na voljo rekordnih skoraj 17 milijard evrov, ki bodo agenciji omogočili financiranje raziskovalnih programov, izstrelitev raket in gradnje modulov ter razvoja evropskega satelitskega omrežja.

Za slednje si še zlasti prizadeva EU, ki načrtuje vzpostavitev programa za varno povezljivost do leta 2027 z uvedbo satelitske konstelacije, imenovane Iris, ki bo omogočila varne komunikacijske storitve.

Esa je predstavila tudi novo generacijo evropskih astronavtov. Pet astronavtov iz Francije, Španije, Velike Britanije, Belgije in Švice se bo morda nekoč podalo na katero od prihodnjih vesoljskih misij. Agencija za prihodnje leto načrtuje izstrelitev plovila brez posadke Juice, ki se bo podalo na pot do Jupitra.

Da lahko pusti svoj pečat pri raziskovanju vesolja, je znova dokazala tudi Slovenija. Na raketi Vega-C je z izstrelišča v Francoski Gvajani julija v vesolje poletel novi slovenski nanosatelit Trisat-R, ki so ga razvili na Univerzi v Mariboru. Namenjen je opravljanju meritev v srednji Zemljini orbiti na 6000 kilometrih višine za boljše razumevanje vesoljskega vremena. Trisat-R lahko poleti desetkrat globlje v vesolje od svojega predhodnika Trisat.

Ob velesilah ZDA in Rusiji ter evropskih prizadevanjih pa v ospredje stopajo tudi azijske države, predvsem Kitajska. Peking vlaga milijarde v svoj vesoljski program, v središču katerega je trenutno izgradnja lastne vesoljske postaje s stalno posadko.

V začetku decembra so se po šestih mesecih bivanja na vesoljski postaji Tiangong na Zemljo vrnili trije kitajski tajkonavti. S 183 dnevi v vesolju je bila to doslej najdaljša kitajska vesoljska misija s človeško posadko.

Južna Koreja namerava do leta 2030 na Luno poslati vesoljsko plovilo, prvi korak v tej smeri pa je bil storjen v začetku avgusta, ko je na enoletno misijo na Luno poletela prva lunarna sonda Danuri. Tudi Japonska načrtuje raziskovanje Lune in Marsa, in sicer želi v okviru ameriškega programa Artemis s svojim astronavtom prvič pristati na Luni. Indija pa za prihodnje leto načrtuje misiji do Sonca in na Luno, ki sta bili zaradi pandemije covida-19 preloženi.