V pogovoru STA o izzivih lesene trajnostne gradnje v Sloveniji

Postavitev nekaj centrov za razvrščanje lesa po trdnosti v državi bi bila dobra rešitev, saj so tovrstni stroji dragi in si jih npr. male žage ne morejo privoščiti, je v današnjem pogovoru Od gozdov do domov - prihodnost trajnostne gradnje, ki ga je v okviru projekta STAznanost pripravila Slovenska tiskovna agencija (STA), dejal predstojnik oddelka za gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Goran Turk.

Tako bi dobili ustrezno razvrščen in certificiran slovenski les, ki bi ga lahko uporabili za izdelavo konstrukcij. Sedaj gre veliko hlodovine iz Slovenije v Avstrijo, od koder se nato vrača razrezan in razvrščen les, dodana vrednost pa ostane v Avstriji, je povedal Turk. Poleg tega se ponori ogljikovega dioksida upoštevajo tam, kjer se les razžaga, je dodal profesor na oddelku za lesarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti Miha Humar.

Za zaupanje v tovrstno gradnjo med ljudmi je pomembno, da je izvedena strokovno, saj se nezaupanje, do katerega pride, če so pri takšnih objektih nato težave, pozna celotni panogi, je poudaril Humar. Zato bi bilo pomembno zagotoviti certificiranje izvajalcev tovrstnih gradenj, ne da, kot velja sedaj, glede tega ni nobenih omejitev.

Zanimanje za tovrstno gradnjo se sicer povečuje, je povedala vodja razvoja in trajnosti pri podjetju Lumar, ki izdeluje montažne skoraj ničenergijske hiše, Nataša Teraž Krois. Začetna odločitev podjetja za gradnjo pasivnih hiš, ki so bile takrat še v začetku razvoja, se je izkazala za pravilno, je ocenila, tudi globalni trendi gredo v smer trajnostne gradnje, ki poudarja energetsko učinkovitost, vpliv na okolje in bivalno udobje. O cenovnih vidikih tovrstne gradnje je dejala, da se ob subvencijah Eko sklada tovrstna gradnja lahko primerja z ostalimi.

"Verjamemo da je les material prihodnosti. Prepričati pa moramo tudi državo in ostale uporabnike, da je temu tako," je dejala Teraž Krois. Podprla je idejo o certificiranju domačega lesa, saj bi tako lahko vzpostavili celotno verigo za gradnjo z lesom.

Bo pa eden od izzivov tudi spreminjanje sestave gozda v Sloveniji, saj bo vedno več listavcev in vedno manj iglavcev, katerih les je za stavbe bolj primeren, je dejal Humar. Med tujimi vrstami je izpostavil duglazijo, ki bi lahko nadomestila les domačih iglavcev, tudi v konstrukcijske namene.

Pomemben je prenos znanja iz akademske sfere v prakso, saj lahko to poveča dodano vrednost lesnih podjetij in njihovih izdelkov, je dejal vodja raziskovalne skupne za trajnostno gradnjo na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE Iztok Šušteršič. Slovenska lesna industrija konkurence nikoli ne bo mogla ujeti s povečanjem obsega proizvodnje, ampak jo lahko le na račun inovativnih izdelkov, je dodal. Znanja za to je v Sloveniji dovolj, na bolje se je začelo premikati tudi glede državne podpore investicijam, ki so v panogi precej visoke, je ocenil.

Ena od inovativnih rešitev je uporaba živih mikroroganizmov za zaščito lesa. Kot je povedala podoktorska raziskovalka na InnoRenew CoE Karen Butina Ogorelec, razvijajo premaz za les, v katerem so glive, ki lesu zagotavljajo zaščito, hkrati se takšen material sam obnavlja. "Z 'dobrimi' glivami preprečimo, da bi se naselile 'slabe' glive, ki povzročijo razkroj lesa," je ponazorila. Ti materiali so v gradbeništvu še v razvojni fazi, Butina Ogorelčeva pa meni, da bo njihova uporaba vedno večja.