Smole z NIB z mednarodno ekipo pomembno prispeval k razvoju inovativnih terapij za raka

Celična imunoterapija predstavlja nov steber biomedicine, je prepričan Smole. Primer tega je CAR-T celična imunoterapija, ki je prvi klinično odobren pristop zdravljenja nekaterih krvnih rakov z uporabo gensko spremenjenih celic T. "Pri tem pristopu celice T naučimo bolje prepoznati in uničiti rakaste celice," je pojasnil raziskovalec.

Kljub temu, da imunoterapija raka s celicami CAR-T predstavlja spremembo paradigme zdravljenja, se ta pristop srečuje s številnimi izzivi. Primer je omejena učinkovitost celic CAR-T pri čvrstih tumorjih, ki predstavljajo večino rakastih obolenj. Po drugi strani pa pri odobreni CAR-T celični imunoterapiji obstajajo škodljivi stranski učinki, kot je na primer citokinska nevihta - buren imunski odziv, ki lahko privede do življenjsko ogrožajočih zapletov.

Raziskava z naslovom "Izražanje inducibilnih faktorjev reprogramira celice CAR-T za izboljšano delovanje in varnost", ki je bila objavljena v prestižni mednarodni reviji s področja onkologije Cancer Cell, predstavlja pomemben prispevek k reševanju teh izzivov.

Po besedah Smoleta je objava pomembna, odmevna in vplivna v svetovnem merilu, a poudarja da gre za predklinične študije, narejene v laboratoriju na živalih, zato je pot do klinične uporabe še dolga. Kljub temu se nadeja, da bo ta dosežek nekoč pozitivno vplival na zdravje in življenja ljudi z rakom.

V tej šest let trajajoči raziskavi je mednarodna skupina 26 raziskovalcev pod vodstvom Smoleta in Daniela J. Powella Jr. razvila inovativno in klinično pomembno gensko platformo, ki so jo poimenovali Uni-Vect. Ta platforma omogoča proizvajanje dodatnih molekul, kar nadgradi celice CAR-T z novimi funkcijami z namenom izboljšanja učinkovitosti in varnosti. Deluje tako, da je izražanje želene molekule časovno omejeno in se prekine, ko rakastih celic ni več, s tem pa se zmanjša možnost stranskih učinkov in sistemska toksičnost.

Ker so platformo načrtovali z željo po prenosu v klinične študije, so v njej uporabili samo tiste molekularne komponente, ki izvirajo iz človeka. "To je pomembno, ker se pri tovrstni terapiji celice CAR-T vnese v človeško telo. Če bi bile molekularne komponente tujega izvora, bi lahko prišlo do imunskega odziva in s tem povezanih škodljivih stranskih učinkov," je pojasnil Smole. Platforma sledi tudi principom čim bolj enostavnega dizajna za doseganje želenih funkcij, kar povečuje zanesljivost delovanja.

Po besedah Smoleta so Uni-Vect platformo uporabili v treh različnih terapevtskih implementacijah in delovanje dokazali tako v laboratoriju kot v predkliničnih modelih na laboratorijskih živalih. Raziskava je bila izvedena v Centru za celične imunoterapije, ki ga vodi "oče" celične imunoterapije s celicami CAR-T, Carl H. June, na Medicinski fakulteti Perelman Univerze v Pensilvaniji.

Smole svojo raziskovalno pot nadaljuje na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na NIB, kjer sta skupaj z Jelko Pohar ustanovila novo raziskovalno skupino poimenovano Imunologija in celična imunoterapija. Ta se osredotoča na bazično imunologijo, preučevanje celičnih in molekularnih mehanizmov, ki so vključeni v protitumorsko delovanje imunskega sistema, odpornost raka na terapije in avtoimunost. Ta znanja uporabljajo za razvoj naslednje generacije celičnih imunoterapij za zdravljenje raka in avtoimunskih obolenj.