Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

Sodobne perspektive družbe: Umetna inteligenca na stičišču znanosti

Delo Sodobne perspektive družbe: Umetna inteligenca na stičišču znanosti, ki je izšlo pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru, nagovarja trenutno najbolj aktualno temo, ki jo lahko prosto povzamemo kot prednosti in slabosti hitrega razvoja umetne inteligence z vidika njenega vpliva na moralo, psihologijo in izobraževanje.

Vsebuje štirinajst člankov, razdeljenih v dva vsebinska dela, pri čemer se prvi osredotoča na presek med UI, filozofijo in etiko, drugi pa na presek med UI, psihologijo in izobraževanjem. Posebej so poudarjene tiste dimenzije vsebin, ki se nahajajo v preseku omenjenih področij. Takšna interdisciplinarnost predstavlja dodano vrednost te publikacije, saj uporaba vsaki vedi lastne raziskovalne metodologije v člankih pripomore k njihovi svojstveni obogatitvi v smislu vpliva UI na moralo, transparentnost in uporabnost. Ukvarjanje z raziskovalnimi problemi na opisan način pa poskrbi za raznolike, pestre in domiselne prispevke, ki pri ponujanju rešitev pogosto prestopijo meje ustaljenega.

Kongres po kongresu: ob 200-letnici Ljubljanskega kongresa

Pri Slovenski matici je ob 200-letnici Ljubljanskega kongresa izšlo delo, ki osvetljuje ta dogodek. V monografiji Kongres po kongresu: ob 200-letnici Ljubljanskega kongresa, ki jo je uredil Gregor Antoličič, več domačih in mednarodno priznanih avtorjev obravnava dogajanje v Ljubljani v času kongresa. Osredotoča se torej na ožje domače okolje in hkrati prinaša izjemno opis širšega geopolitičnega in diplomatskega dogajanja v času post-napoleonske dobe.

Zbornik je vsebinsko razdeljen na dva dela. Prvi v svoj fokus postavlja dogajanje v Ljubljani ter družbeno/družabni aspekt kongresa, ki je v majhno provincialno mesto v začetku leta 1821 privabil precejšnje število kronanih glav, diplomatov in politikov. Drugi del zbornika je politično/diplomatski, ki so ga v izjemno zanimivih člankih obravnavali predvsem tuji strokovnjaki. Rezultati slovenskega zgodovinopisja so tako soočeni z ocenami iz širšega evropskega prostora, oboje pa bo poznavanje dogajanja v Ljubljani še tesneje vpelo v evropski razvoj v 19. stoletju.

Politika in moderna: idejnopolitični razvoj, delovanje in zareze v slovenski politiki od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne

Monografija Jurija Perovška, ki jo je izdal Inštitut za novejšo zgodovino, prikazuje idejnopolitične in socialnogospodarske prvine kulturnega boja med katoliško in liberalno stranjo od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne na Slovenskem. Obenem predstavi doslej manj obravnavano delo sicer značilnih predstavnikov slovenske politike v moderni dobi - iz katoliškega tabora dr. Marka Natlačena, liberalnega dr. Jura Hrašovca, iz svobodomiselnega in marksističnega dr. Milana Jakliča in Vinka Möderndorferja, iz neodvisnega narodnodemokratičnega kroga pa dr. Dragotina Lončarja.

Monografijo zaokroža pogled v troje zaznamujočih let v slovenskem političnem razvoju med svetovnima vojnama: leto 1919, prvo politično polno leto po izteku avstrijske dobe in nastanku jugoslovanske kraljevine, leto 1929, ki ga je zaznamovala uvedba diktature kralja Aleksandra Karađorđevića, in leto 1939, ko je politično dinamiko na Slovenskem začela spremljati senca novega svetovnega spopada. Politika in moderna prispeva k nadaljnjemu razumevanju ideoloških in političnih bojev na Slovenskem v moderni dobi.

Narodna in univerzitetna knjižnica

Znanstvena monografija avtorja Damjana Prelovška, ki je izša pri Založbi ZRC, obravnava eno najpomembnejših arhitekturnih stvaritev arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957), stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, zgrajeno v letih 1936-1941. Avtor, vodilni slovenski raziskovalec Plečnikovega opusa, v njej predstavlja zgodovino gradnje, različne projekte, prenovo po letalski nesreči leta 1944, poleg tega pa natančno analizira samo arhitekturo. Poseben doprinos knjige je njeno slikovno gradivo, saj so poleg sodobnih fotografij prvič objavljeni vsi arhitektovi načrti in skice, ki so nastali v času načrtovanja in gradnje stavbe.