Presejalni test BDI za odkrivanje demence v prvih testiranjih izkazal precejšnjo natančnost

Kot je na današnjem dogodku nevroznanstvenega podjetja BrainTrip povedal predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC v Ljubljani Zvezdan Pirtošek, je demenca bolezen možganov, za katero ni povsem jasnih razlag, zakaj do nje sploh prihaja. "Pri bolezni gre za odmiranje celic v tistih delih možganov, ki so odgovorni za pravilno delovanje kognitivnega sistema (spomin, govor, orientacija, računaje), in ki so odgovorni za vedenje," je pojasnil.

Demenca v večini primerov prizadene osebe nad 65 let. Visoka starost pa vseeno ni merilo, saj se lahko pojavi tudi že pred 65. letom. Da veliko ljudi z demenco dejansko ostane brez diagnoze ali pa jo dobijo zelo pozno, pa predstavlja velik problem, saj je pri zdravljenju bolezni ključno ravno njeno hitro odkrivanje, opozarjajo strokovnjaki.

Zdravila za demenco še nimamo, vendar obstajajo možnosti zdravljenja, ki lahko pomagajo, če demenco odkrijemo zgodaj. V okviru projekta Pomni, ki ga je v letu 2022 izvedlo podjetje BrainTrip, so v Sloveniji tako testirali okoli 250 prostovoljcev, pri čemer so zbirali pomembne podatke o tem, kako se obnesejo različni presejalni testi za zgodnje odkrivanje demence. Kot trdijo strokovnjaki, mora dober presejalni test zaznati večino primerov bolezni (občutljivost) in imeti malo lažno pozitivnih rezultatov (specifičnost). Najboljše rezultate pri omenjenih kriterijih je v raziskavi dosegel presejalni test BDI. Ta v nasprotju z ostalimi presejalnimi testi, pri katerih gre bolj za vedenjsko ocenjevanje spominskih sposobnosti, omogoča neposredna meritev delovanja samih možganov.

Kot je na današnji predstavitvi rezultatov pojasnil soustanovitelj podjetja BrainTrip Jurij Dreo, so pri omenjenem testu izmerili kar 94-odstotno natančnost. "Test BDI predstavlja plod slovenskega raziskovalnega dela, ki je lahko v pomoč predvsem družinskim zdravnikom in tudi nevrologom pri odkrivanju oz. diagnosticiranju demence," je dejal. Po njegovih besedah bi test BDI lahko do zdravnikov pripeljal predvsem ljudi z dejanskimi težavami, zmanjšal pa bi tudi nepotrebne obiske.

Pirtošek je še poudaril, da zaenkrat sicer ni dovolj študij in dokazov, ki bi govorila v prid širokemu presejalnemu testiranju za demenco. Dreo pa je dodal, da je "smiselno potegniti ločnico med širokim/populacijskim presejalnim testiranjem za demenco (po vzoru npr. presejalnega odkrivanja raka debelega črevesja), kjer se k sodelovanju vabi vse ljudi nad neko starostjo, ter med bolj ciljanim presejalnim testiranjem za demenco, ki se ga že danes izvaja, predvsem pri specialistih družinske medicine in pri nevrologih". "Ciljano presejalno testiranje je pri demenci bolj na mestu in ga priporočajo številne mednarodne organizacije. Razvoj novih orodij, kot je morda tudi BDI test, pa je namenjen predvsem olajšanju takega ciljanega presejalnega testiranja in povečanju njegove natančnosti," je dodal.

Da je demenca večji socialni kot zdravstveni problem, saj je bolezen v družbi še vedno močno stigmatizirana, pa je poudarila predsednica Združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec. "Ljudi je zato potrebno izobraževati in osveščati o bolezni. Žarek upanja pa predstavljajo tudi nova zdravila, ki bi bila dostopna čim večjemu krogu pacientov," je dejala. Kot premik v pravo smer so strokovnjaki izpostavili tudi novi zdravili aducanumab in lecanemab, ki ju je odobrila Ameriška agencija za zdravila.