V projektu AlpTextyles bodo oživljali alpsko tekstilno dediščino

Kot je za STA pojasnila vodja projekta na ZRC SAZU Katarina Šrimpf Vendramin, želijo z AlpTextyle oživiti regionalne vrednostne verige oziroma tekstilne poti od samega vlakna do končnega izdelka, ki so se pretrgale, ko se je tekstilna industrija preselila v države s cenejšo delovno silo. Ponuditi želijo nove izdelke, ki bi temeljili na alpski dediščini, hkrati pa bi sledili trajnostni, krožni logiki, ki bo zajela željo potrošnikov po "postogljičnem življenjskem slogu".

Tekstilne vrednostne verige so namreč med tistimi industrijami, ki najbolj onesnažujejo okolje, in imajo velik potencial za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Bogata tekstilna dediščina Alp pa je polna posebne estetike in znanja, ki temelji na vrednotah krožnosti in občutljivosti do lokalnih virov. Alpska dediščina bi tako lahko prispevala k ponovni teritorializaciji lokalnih tekstilnih vrednostnih verig, hkrati pa bi spodbujala uporabo naravnih lokalnih virov in zelen življenjski slog, piše na spletni strani projekta.

Primer lokalnega vira, ki bi ga lahko v projektu uporabili, je jezersko-solčavska ovca. Rejci namreč po besedah raziskovalke Šrimpf Vendramin ne vedo, kam z njo, zato volna postane odpadek. Lahko pa bi se porabila za različne tekstilne produkte, ki bi bili kvalitetni, trajnostni in z noto dediščine, je dejala.

Raziskovalci danes vedo, da je bila Slovenija v preteklosti, vse do 90. let, zelo živahna tekstilna industrija, po osamosvojitvi pa so večje tovarne propadle. V 19. stoletju so bili zelo prepoznani nekateri slovenski tekstilni izdelki, kot so nogavice iz Tržiča, ki so bile zaželeno blago v celotni Avstro-Ogrski, pa tudi kranjsko platno, ki je bilo zelo iskano širom centralne Evrope. "A to so le drobci, ki jih poznamo, na žalost pa so podatki zelo razpršeni in nimamo pravega pregleda, zato bo prvi del projekta namenjen iskanju vseh teh podatkov. V roku leta in pol bo slika tega, kako živahna je bila naša tekstilna industrija v 19. stoletju, veliko bolj jasna," je dejala Šrimpf Vendramin.

Na ZRC SAZU bodo tako v prvem delu projekta raziskovali pretekle tekstilne dediščine - kaj so nosili, iz kakšnih materialov, na kakšen način in iz česa so bili ti materiali izdelani, kdo so bili rokodelci, kje so bili regionalni tekstilni centri itd.

V sklopu triletnega projekta bo sicer potekalo več pilotnih akcij na temo volne, lana in barvanja tekstilij z avtohtonimi rastlinami. V Sloveniji bo po besedah raziskovalke potekala pilotna akcija Rokodelskega centra DUO Škofja Loka, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Sora, v okviru katere bodo gojili lan in zasnovali izdelke s tkaninami iz lana.

Velik del projekta bo namenjen tudi osveščanju študentov in oblikovalcev o tekstilni dediščini, na voljo bo tudi odprta platforma za učenje o tekstilni dediščini alpskega prostora.

Projekt AlpTextyles v vrednosti slabih tri milijone evrov sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg Alpine Space 2021-2027.

Na današnji predstavitvi projekta v Atriju ZRC so imeli nagovore direktor ZRC SAZU Oto Luthar, predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU Ingrid Slavec Gradišnik, predstavnica Interreg programa Območje Alp Jana Habjan Coudoré in generalna sekretarke Alpske konvencije Alenka Smerkolj. Projekt je v nadaljevanju predstavil vodja projekta Cassiano Luminati iz organizacije Polo Poschiavo, sledila pa je okrogla miza o vsebini in ciljih.