V monografiji Socialna država in revščina avtorji opozarjajo na problem revščine in socialne izključenosti

Kot je na današnji predstavitvi monografije predstavil prodekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Luka Mušič, se je Slovenija po podatkih Eurostata v letu 2021 glede na kriterije odsotnosti tveganja za nastanek revščine in socialne izključenosti umestila na drugo mesto v EU. "Tik za Češko, se je Slovenija nahajala globoko pod povprečjem EU, enako pa velja za sicer dejansko, vendar pa zgolj statistično prepoznano raven revščine in socialne izključnosti, in sicer v vseh starostnih skupinah ter po spolu," je dejal.

Tudi po Ginijevem koeficientu, ki določa podatkovno enakost oz. neenakost neke skupnosti, Slovenija prav tako sodi v skupino držav članic z najmanjšimi razlikami v razpoložljivem dohodku glede na prebivalca. Kot je poudaril Mišič, pa smo trenutno v obdobju, ki je za področje socialne varnosti odločilno. "Dogajajo se nekatere odločilne družbene spremembe, kot so nove oblike organizacije dela, ki spodkopavajo obseg prispevnih osnov in ustvarjajo prekinitev v obdobjih zavarovanja. Proces staranja prebivalstva ustvarja nove in spremenjene socialne potrebe ter ekonomske preference na področju zdravstvenega varstva in predvsem dolgotrajne oskrbe," je pojasnil. Po njegovih besedah zdravstvene, geopolitične in druge krize ogrožajo cenovno stabilnost, kar pa lahko čez nekaj let oz. nekaj desetletij spreobrne danes ugodne statistične podatke, vezane na revščino in socialno izključenost. Opozarjanje na tovrstne probleme je zato ključno, pomemben prispevek k temu pa, kot meni, predstavlja tudi izdana monografija.

Po besedah ene od urednic monografije Etelke Korpič-Horvat pri današnji stopnji razvoja ni potrebno, da bi v EU imeli revne in socialno ogrožene posameznike. Vendar pa revščino družbeni sistemi še vedno ne zmorejo odpraviti, pa naj si gre za razviti ali nerazviti del sveta. Kot je pojasnil eden od avtorjev Aljoša Polajžar iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru, imamo na področju ekonomsko socialnih pravic sicer številne pravne vire, kar pa ni dovolj, saj so potrebne tudi ustrezne konkretne politike in politična volja za njihovo uveljavljanje.

Kot enega od ključnih dokumentov, ki vsebuje določbe o revščini in socialni vključenosti, so na današnji predstavitvi med drugim izpostavili Evropsko socialno listino, ki je pravni akt Sveta Evrope in ki v 30. členu pravi, da ima vsak pravico do varstva pred revščino in socialno izključenostjo. Da bi v Sloveniji kar najbolje uresničevali 30. člen oz. reševali problemom revščine in socialne izključenosti, je po mnenju avtorice Polonce Končar iz ljubljanske pravne fakultete smiselno v državi oblikovati poseben organ, ki bi opravljal koordinacijo oz. usklajevanje različnih politik, prav tako pa urediti vprašanje razpršenosti financ. "Pomembno se je tudi zavedati, da revščina ni samo predmet socialnega varstva, ampak jo moramo razumeti veliko širše," je dodala.