Arheologi v Rimu iščejo začetek starodavne Apijeve ceste
Rim, 30. januarja - Več kot 500 kilometrov dolga tlakovana cesta, ki jo je leta 312 pred našim štetjem začel graditi rimski državnik Appius Claudius Caecus in ki je povezovala Rim z Brindisijem v Apuliji na jugovzhodu Italije, je prava arheološka zakladnica. V sklopu aktualnih izkopavanj pa želijo arheologi odkriti, kje se je cesta v Rimu dejansko začenjala.
Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP je bil nedavno viden napredek pri poskusu arheologov, da bi z izkopavanji segli dovolj globoko, da bi odkrili začetek ceste. Ta je skrit pod Karakalovimi termami, ki so bile zgrajene približno pet stoletij po Apijevi cesti.
"Kar vidimo danes, je rezultat izkopavanj, ki so se začela julija in katerih glavni cilj je bil poiskati namige o lokaciji prvega odseka Apijeve ceste," je povedal arheolog Riccardo Santangeli Valenzani. Dodal je, da jim ravno ta prvi, najzgodnejši odsek ceste povzroča največ težav glede natančne lokacije.
Pri iskanju začetne točke Apijeve ceste, ki naj bi se nahajala približno osem metrov pod zemljo, je doslej težave povzročala tudi podtalnica. V višje ležečih zemeljskih plasteh pa so odkrili arheološke ostaline iz različnih obdobij, med drugim marmorni doprsni kip iz 2. stoletja in zgodnji papeški kvadratni novec, skovan med letoma 690 in 730. Naleteli so tudi na odlomke stekla in keramike, mozaik in koščke amfore.
Do zdaj so v sklopu izkopavanj dosegli stanovanjske ali poslovne strukture iz časa cesarja Hadrijana, ki je umrl leta 138. Po besedah arheologa Daniela Manacorda so izkopavanja trenutno dosegla točko poznega antičnega Rima.
Gradnja Apijeve ceste je zahtevala izjemno inženirsko delo, od izravnave terena, gradnje jarkov in kanalov ter tlakovanja ceste z gramozom in težkimi kamni do gradnje poštnih uradov in gostiln za tisoče vojakov in trgovcev, ki so po njej potovali proti jugu.
Na nekaterih odsekih so še danes vidni masivni kamniti tlakovci. Ob njej stojijo veličastni spomeniki, kot je denimo grobnica hčerke konzula Cecilije Metelle iz prvega stoletja pred našim štetjem, poleg starodavnih katakomb in cerkva ter razpadajočih nagrobnikov rimskih družin.
Apijeva cesta s svojimi romarskimi svetišči in grobnicami ne osvetljuje le rimske republike in poznejšega rimskega cesarstva, temveč tudi življenje in smrt v srednjem veku. Poleg tega ob njej stojijo sodobne arhitekture, kot so razkošne vile bogatih in slavnih Italijanov, med njimi pred nekaj dnevi preminule filmske legende Gine Lollobrigida in nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija.
Apijeva cesta, ki velja za eno najzgodnejših in strateško najpomembnejših cest antičnega Rima, se bo potegovala za vpis na Unescov seznam kulturne dediščine. Italija, ki je kandidaturo Unescu predstavila v začetku meseca, ima sicer na Unescovem seznamu vpisanih že 58 spomenikov. Med njimi so zgodovinska mestna jedra Rima, Firenc in Benetk, pa tudi arheološka območja, kot so ostanki antičnih rimskih mest Pompeji in Herkulaneum.