Pred 20 leti se je ob povratku na Zemljo razletel raketoplan Columbia

Izstrelitev Columbie na 28. Nasino misijo je bila prvotno načrtovana za 11. januar 2001, vendar je bila v skoraj dveh letih iz različnih razlogov večkrat prestavljena. Nazadnje so Columbio v vesolje izstrelili 16. januarja 2003. Osemdeset sekund po izstrelitvi se je z rezervoarja za pogonsko gorivo raketoplana odtrgal kos izolacijske pene in zadel rob levega krila plovila, vendar škode takrat niso ocenili za nevarno.

Kamere so razkrile trk pene v krilo, vendar inženirji niso mogli natančno določiti lokacije in obsega poškodbe. Čeprav so se podobni incidenti zgodili že pri treh predhodnih izstrelitvah raketoplanov in niso povzročili kritične škode, so nekateri inženirji v vesoljski agenciji vseeno menili, da bi poškodba krila lahko povzročila katastrofalno okvaro.

A v dveh tednih, ki jih je Columbia preživela v orbiti, se niso odzvali na njihove pomisleke, saj je vodstvo agencije Nasa menilo, da tudi v primeru povzročitve večjih poškodb ni bilo mogoče storiti veliko, da bi se stanje izboljšalo.

Columbia je ponovno vstopila v Zemljino atmosfero 1. februarja 2003 zjutraj po ameriškem času. Prvi znaki težav so se pojavili deset minut kasneje, ko je bil raketoplan 231 kilometrov nad kalifornijsko obalo in je potoval s 23-kratno hitrostjo zvoka. Ker so bile ploščice, odporne na toploto, ki so prekrivale sprednji rob levega krila, poškodovane ali pa so manjkale, sta pritisk in vročina raztrgala krilo.

Prvi ostanki raketoplana so začeli padati na tla v zahodnem Teksasu blizu Lubbocka, malce kasneje je raketoplan povsem razpadel nad severovzhodnim Teksasom blizu Dallasa.

Prebivalci na tem območju so slišali glasen pok in na nebu videli proge dima. Razbitine in ostanke posadke so našli na več kot 2000 lokacijah v vzhodnem Teksasu, Arkansasu in Louisiani.

Tragedija je bila še hujša, saj sta med iskanjem razbitin in ostankov umrla dva pilota na krovu iskalnega helikopterja. Nenavadno pa je, da so črvi, ki jih je posadka uporabila v študiji in so bili shranjeni v posodi na krovu Columbie, preživeli.

Avgusta 2003 je preiskovalna komisija izdala poročilo, ki je razkrilo, da bi posadka Columbie dejansko lahko popravila poškodbe na krilu ali pa bi jo lahko rešili. Columbia bi lahko ostala v orbiti do 15. februarja, že načrtovano izstrelitev raketoplana Atlantis pa bi lahko prestavili in vmes popravili krilo.

Po nesreči raketoplana Columbia so raketoplane do 16. julija 2005, ko je v orbito poletel Discovery, prizemljili.

Slovesnosti v spomin na padle astronavte so bile že prejšnji četrtek, ko se je v vesoljskem centru Kennedy na Floridi zbralo več kot sto delavcev Nase in drugih, ki so počastili spomin tudi na vseh 18 drugih astronavtov, ki so umrli med svojim delom.

Pred Columbio je Nasa doživela hudo nesrečo januarja leta 1986, ko je kmalu po vzletu razneslo raketoplan Challenger in je prav tako umrlo vseh sedem ljudi na krovu, med njimi tudi učiteljica Crista McAuliffe.

Nesreče so se dogajale že prej. Januarja 1967 so v požaru na izstrelišču misije Apollo 1 umrli trije astronavti.

Ker so se vse tri nesreče zgodile konec januarja, je Nasa določila, da se spomin na umrle vsako leto počasti zadnji četrtek v januarju. To med drugim storijo s spuščanjem zastav na pol droga po vseh ameriških vesoljskih centrih.

Na Columbii je umrl prvi izraelski astronavt Ilan Ramon, poleg njega pa še poveljnik Rick Husband ter astronavti Willie McCool, Michael Anderson, Kalpana Chawla, David Brown in Laurel Clark.