STAznanost
Humanistika in družboslovje

Objavljeni predlogi za dve novi poglavji Pravopisa 8.0

Ljubljana, 30. januarja - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU je objavil predloge dveh novih poglavij za Pravopis 8.0, in sicer Slovnični oris za pravopis ter O prevzemanju iz posameznih jezikov. Javna razprava o tem je odprta do 20. februarja, potem ko so predlagane rešitve prejšnji teden predstavili strokovni javnosti.

Prvi del poglavja Slovnični oris za pravopis, in sicer Glasoslovni oris, ter pravila za prevzemanje iz prvih desetih tujih jezikov - albanščine, estonščine, finščine, francoščine, italijanščine, madžarščine, poljščine, slovaščine, španščine in turščine -, ki so zbrana v poglavju O prevzemanju iz posameznih jezikov, je pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU objavila na spletnem mestu Pravopis 8.0 na portalu Fran (https://www.fran.si/pravopis8).

S tem je odprta enomesečna javna razprava, v kateri zbirajo pripombe in predloge zainteresirane javnosti.

V poglavju Glasoslovni oris so opisane značilnosti slovenskih glasov s pravorečnimi smernicami, in sicer smernicami za knjižno izreko. Pripravili so ga sodelavke in sodelavci ožjega sestava pravopisne komisije Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Nataša Jakop, Marta Kocjan Barle, Janez Orešnik, Hotimir Tivadar in Peter Weiss.

Najbolj očitne spremembe glede na Slovenski pravopis iz leta 2001 izhajajo iz raziskav knjižne izreke, utemeljene pa so na način, ki ga lahko razume sodobni govorec knjižne slovenščine, če izhaja iz lastnih govornih in slušnih izkušenj.

V pomoč pri presojanju novih oziroma prenovljenih pravil so na spletišču pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU objavljeni tudi komentarji oziroma utemeljitve, enako kot ob javnih objavah prejšnjih poglavij. Pripombe javnosti iz preteklih javnih razprav so objavljene v e-izdajah poglavij, ki so dostopne na portalu. To so poglavja Pisna znamenja, Krajšave, Velika in mala začetnica ter Prevzete besede in besedne zveze.

Kot je v sporočilu za javnost ocenil predstojnik inštituta Kozma Ahačič, bo javnost verjetno najbolj zanimiv predlog, ki bo vplival tudi na šolski pouk, poleg tega pa tudi številne spremembe, ki se odzivajo na sodobno rabo in potrebe.

Po njegovem mnenju je in bo velik dosežek tega pravopisa digitalna povezanost med pravili, slovarskim prikazom in izkazanimi potrebami jezikovne skupnosti, kakor jih opazujejo in analizirajo s pomočjo jezikovne svetovalnice, s pomočjo dokumentirane javne razprave ter številnih pisem in klicev, ki jih dobivajo na inštitut.