Nacionalni inštitut za biologijo bo opredelil onesnaževala v zaprtih prostorih in pripravil smernice za izboljšanje kakovosti zraka
Ljubljana, 2. februarja - Onesnaženost zraka v zaprtih prostorih je vse večja grožnja evropski družbi, saj se je zaradi svetovne epidemije povečal čas, ki ga ljudje preživijo v zaprtih prostorih, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. V sklopu mednarodnega projekta EDIAQI bodo opredelili onesnaževala in pripravili smernice za izboljšanje kakovosti zraka.
Več časa preživetega v zaprtih prostorih povečuje izpostavljenost onesnaževalom in posledično negativne učinke na telesno in duševno zdravje ter dobro počutje, so na inštitutu zapisali v sporočilu za javnost.
Nedavne študije kažejo, da slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih in onesnaženje z biološkimi dejavniki, povezanimi z vlago in plesnijo, povečata tveganje za bolezni dihal za 50 odstotkov. Poleg tega je bilo v sistematičnem pregledu in metaanalizi iz leta 2020 ugotovljeno, da je bila leta 2017 onesnaženost zraka v gospodinjstvih povezana z 1,8 milijona smrtnih primerov in številnimi invalidnostmi po vsem svetu.
Na področju kakovosti zraka v zaprtih prostorih so še vedno velike vrzeli v znanju na področjih, kot so kompleksna narava razmerja med onesnaženostjo v zaprtih prostorih in na prostem, viri onesnaženja in načini izpostavljenosti, učinki novih onesnaževalcev na zdravje in prezračevanje zaprtih prostorov. Razlog je predvsem v tem, da je spremljanje kakovosti zraka v Evropski uniji osredotočeno predvsem na kakovost zunanjega zraka, navajajo v NIB.
Za reševanje tega vprašanja ter spodbujanje življenja in dela v zdravem okolju se je začel izvajati projekt EDIAQI, ki ga financira krovni program Obzorje Evropa. Kot so pojasnili na inštitutu, projekt predstavlja interdisciplinarni, znanstveno utemeljen in s podatki podprt pristop za izboljšanje smernic in ozaveščenosti za izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih v Evropi in širše.
Projekt bo opredelil vire in poti izpostavljenosti ter razpršitev kemičnega, biološkega in novega onesnaževanja zraka v zaprtih prostorih v več mestih v EU. Poleg ustvarjanja novih dokazov iz načrtovanih kohort, pilotnih projektov in merilnih kampanj bo znanstvena ekipa v tem projektu uporabila znanje iz preteklih kohort in podatkov, z velikim poudarkom na občutljivih skupinah predšolskih in šolskih otrok z visokim tveganjem za astmo.
Skupino na inštitutovem oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka vodi Bojana Žegura. Projektne dejavnosti inštituta bodo vključevale toksikološko opredelitev onesnaževal zraka v zaprtih prostorih, so zapisali.
Moči za obravnavanje in reševanje novih groženj onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih je sicer v okviru projekta, ki ga financira evropski program Obzorje Evropa, združilo 18 evropskih organizacij, so še sporočili z inštituta.