Ključna ovira za prehod k bolj trajnostnim družbam po mnenju strokovnjakov družbenopolitične narave

Kot so opozorili na današnji okrogli mizi, podnebna kriza, s katero se soočamo že nekaj časa, ni le okoljski, temveč tudi velik družbenopolitični problem. Prehod k bolj trajnostnemu načinu življenja je zato izrednega pomena. Za uspešen boj proti izzivom, s katerimi se soočamo, pa so nujne spremembe tako na ekonomski, tehnološki, predvsem pa na družbeni in politični ravni, menijo strokovnjaki.

Kot pomembne dejavnike, ki negativno vplivajo na okolje, so med drugim izpostavili množično potrošnjo, vse pogostejšo urbanizacijo, določene prehranjevalne navade in nenazadnje preveliko porabo energije. Po besedah Tomislava Tkalca iz društva Focus ljudje porabimo veliko več energije, kolikor bi je bilo smiselno porabiti v enem letu glede na omejitve našega planeta.

Dotaknil se je tudi problematike fosilnih goriv. "Če bomo fosilne vire, ki jih zdaj uporabljamo za energetske namene, zgolj zamenjali z obnovljivimi viri energije, ne bomo rešili problema. V nekaterih regijah sveta ga bomo še povečali. Nujno moramo zato na prvo mesto postaviti zmanjšanje rabe energije," je pojasnil Tkalec.

Po mnenju strokovnjakov pri prehodu k bolj trajnostnemu načinu življenja eno od ključnih, vendar pa ne najbolj pomembnih vlog, igrata ekonomija in tehnologija. Kot je še dejal Tkalec, že obstajajo številne tehnologije, s katerimi lahko naredimo veliko v smeri zelenega energetskega prehoda, ekonomija pa je vedno stvar računice določenih projektov.

"Večina raziskav, tudi na globalni ravni, kažejo, da sta sončna in vetrna energija že postali najcenejši, seveda pod določenimi pogoji," je dejal. Poudaril pa je, da so ključne ovire na družbenopolitičnem polju. "Na ravni odločevalcev še ni v celoti zavedanja, v določeni meri pa tudi ne moči, da je trajnostni prehod potrebno hitro izvesti," je dejal.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa meni, da je potrebno javnost bolje ozaveščati o problemih današnjega časa, ko se med drugim sooočamo s prehransko draginjo in podnebno krizo. "Edina stvar, ki lahko premakne politiko, je dovolj ozaveščenih ljudi, ki se zavedajo situacij, v kateri se nahajamo" je povedala. Za to pa je po njenih besedah potrebno spremeniti tudi izobraževalni sistem, ki na področju trajnostne pismenosti ni ravno kakovosten.

"Primanjkuje nam predvsem energetsko in klimatsko pismenih maturantov ali pa študentov, tistih, ki so podučeni o podnebnih spremembah. Na tem področju je zato potreben premislek," je dejala.

"Prehod k bolj trajnostnim družbam ne more zagotoviti vsak posameznik, tudi če se zaveda, da živi v situaciji, v kateri mora ravnati drugače," pa je poudaril etnolog in pedagog Rajko Muršič. Po njegovem mnenju se mora pomena trajnostnega prehoda zavedati vsa družba. Tudi sam je pomembno oviro pri trajnostnem prehodu označil kot politično. "Politiki pa so bolj ali manj lutke v rokah kapitala. Celo glavni tok našega življenja poteka skozi podjetja, ki so namenjena profitu, in dokler bomo temu toku sledili, sam ne vidim nobene rešitve," je dejal.

Z okroglo mizo se je danes zaključila tridnevna konferenca, ki je potekala v sodelovanju Univerze v Ljubljani in raziskovalne mreže Common Ground, glavni vsebinski snovalci letošnje konference pa so bili sodelavci Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.