STAznanost

Svet za konkurenčnost na neformalnem zasedanju o vlogi odprte znanosti

Stockholm, 9. februarja - Ministri, pristojni za raziskave, so v Stockholmu zaključili neformalno zasedanje, na katerem so razpravljali o odprti znanosti in raziskovalnih infrastrukturah. Srečanja se je udeležil tudi minister Igor Papič, ki je govoril o vlogi odprte znanosti v prenovljenem slovenskem zakonodajnem okviru za raziskave in inovacije.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Papič je kot ključni izziv izpostavil upravljanje prehoda na odprto znanost, kjer kot ključen vidi skupen pristop vseh držav članic EU in njihovo enotnost, tako pri pogajanjih z založniki kot z globalnimi partnerji.

Ocenil je, da lahko oblikovalci javnih politik vzpostavijo okolje, ki nagrajujejo odprto javno objavljanje raziskovalcev (t. i. diamantni model), a opozoril, da bo to ustrezna rešitev le za prihodnje raziskovalne objave in za raziskovalce na začetku kariere, ne pa tudi za vso že objavljeno znanje, za katerega materialne pravice v večini primerov ostajajo v rokah založnikov, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo.

Tudi drugi ministri so poleg nujnih vlaganj v podatkovne zmogljivosti kot izziv izpostavili oblikovanje sistema, v katerem je raziskovalne podatke mogoče najti, do njih dostopati, jih ponovno uporabiti in poskrbeti, da so različni sistemi med seboj združljivi.

Med okvirnimi pogoji, ki jih je treba doseči za uresničevanje odprte znanosti, so med drugim najpogosteje omenjali reformo sistema ocenjevanja raziskav na način, da bo spodbujala raziskovalno kulturo odprte znanosti, oblikovanje spodbud za deljenje podatkov, povezovanje raziskovalnih infrastruktur v Evropski odprti znanstveni oblak in oblikovanje ustreznih načrtov za upravljanje s podatki.

Med izzivi na področju odprte znanosti so ministri izpostavili naraščajoče stroške odprtega dostopa, saj ta zahteva plačilo objav kot tudi dostopa do njih, utrjeno znanstveno kulturo objav v prestižnih revijah, ki je posledica preteklega nagrajevanja takšnih objav, zaščito pravic intelektualne lastnine ob praksi prenosa avtorskih pravic raziskovalcev na založnike, ki objavljajo njihove članke, ter odpor monopolnih založnikov do spremembe trenutnega poslovnega modela.

Večina ministrov je med ključnimi usmeritvami za prehod na popolnoma odprt dostop predlagala skupna pogajanja z največjimi založniki znanstvenih publikacij, reformo sistema ocenjevanja raziskav, spremembe zakonodajnega okvira na vseh ravneh, omejitev stroškov, ki jih lahko založniki zaračunavajo za obdelavo in objavo člankov, ter nadaljevanje naporov za vzpostavljanje alternativnih (javnih) repozitorijev znanstvenih objav in podatkov.

Papič je med drugim tudi poročal o uspešnosti pristopa pri načrtovanju raziskovalnih infrastruktur na primeru superračunalnika VEGA, ki je vključeval vse pomembne deležnike in s tem omogočil, da je njegova uporaba skoraj stoodstotno izkoriščena. Papič je predstavil tudi slovenski načrt vzpostavitve dveh velikih podatkovnih centrov z uporabo nacionalnih sredstev in sredstev načrta za okrevanje in odpornost, pri tem pa poudaril nujnost panevropskega pristopa,prek Evropskega odprtega znanstvenega oblaka, za povezane in kompatibilne podatkovne infrastrukture.

Na podlagi razprave bo zdaj švedsko predsedstvo pripravilo predlog sklepov o odprtem znanstvenem objavljanju, ki jih bo v kratkem predstavilo na delovni skupini za raziskave znotraj Sveta EU, so še še zapisali.