Ob mednarodnem Darwinovem dnevu opozorila o hitrem uničevanju narave

Na osrednjem dogodku ob mednarodnem Darwinovem dnevu v organizaciji Društva biologov Slovenije je Frajman v predavanju z naslovom Od genov do cvetov: evolucija raznolikosti rastlin opisal evolucijo kot gonilno silo razvoja raznolikosti v živi naravi. "V dolgi zemeljski zgodovini, od razvoja prvih enoceličnih organizmov pred skoraj štirimi milijardami let do danes, je oblikovala pester mozaik življenjskih oblik, od drobnih, očesu nevidnih enoceličarjev, do ogromnih, v nebo segajočih sekvoj," je dejal.

Čeprav število opisanih rastlinskih vrst (374.000) precej zaostaja za živalskimi (1,5 milijona), pa rastline gotovo vidneje oblikujejo naše okolje. V procesu fotosinteze vežejo sončno energijo, nas hranijo, oblačijo, gradijo naše domove, proizvajajo kisik, ključen za naš obstanek. Kljub temu jih uničujemo in povzročamo izumiranje vrst kot še nikoli do zdaj, je dejal. V predavanju je Frajman osvetlil nekaj evolucijskih vidikov, ki so pomembno prispevali in še prispevajo k raznolikosti rastlin in narave nasploh.

Evolucija je torej dolgotrajen proces, ki neprestano spreminja, prilagaja in izpopolnjuje življenje na Zemlji. Je posledica interakcije med organizmi in njihovim okoljem skozi dolga časovna obdobja. "Pomemben dejavnik, ki je v zadnjih tisočletjih močno vplival tako na evolucijske procese kot tudi na razporeditev biodiverzitete, je človek. Kar je evolucija ustvarjala milijone let, človek hitro uničuje," je izpostavil.

Kot je opozoril, zato govorimo o biodiverzitetni krizi, pospešenega uničevanja vrst in narave, o katerem so razpravljali tudi na biodiverzitetni konferenci konec preteklega leta v Montrealu.
Ekosistemi ne morejo slediti našim potrebam in 75 odstotkov zemeljske površine je bilo zaradi človekovega delovanja bistveno spremenjene. Po njegovih besedah je alarmantno, da milijonu od približno osem milijonov rastlinskih in živalskih vrst na svetu grozi izumrtje.

Zlasti širjenje kmetijstva naj bi povzročilo 70 odstotkov predvidene izgube kopenske biotske raznovrstnosti in izumrtje številnih vrst. Izguba narave pa ima daljnosežne posledice. Poškodovani in uničeni ekosistemi pospešujejo podnebne spremembe, ogrožajo prehransko varnost ter predstavljajo grožnjo obstoju in dobrobiti človeštva. Preobrazba je mogoča, potrebne pa so korenite spremembe v odnosu do narave, od globalne do lokalne ravni - vsi nosimo odgovornost, ne samo za našo dobrobit, ampak zlasti za dobrobit prihodnjih rodov, je dejal.

Ne samo globalno izumiranje, tudi izumrtje vrst na regionalni ali lokalni ravni ima negativne posledice. V lanski novi izdaji Rdečega seznama ogroženih rastlin Avstrije, so avtorji zabeležili trend naraščanja izumrlih in ogroženih vrst v primerjavi s stanjem leta 1999, pa tudi močno povečanje števila neofitov, priseljenih vrst, ki prav tako ogrožajo naravne ekosisteme, je povedal.

V samo 22 letih je tako v Avstriji (domnevno) po njegovih navedbah izumrlo 13 vrst rastlin, 37 odstotkov vseh vrst pa je tako ali drugače ogroženih. "Predvidevamo lahko, da je stanje v Sloveniji podobno, vendar bi po dveh desetletjih od izida zadnjega rdečega seznama bilo nujno ovrednotiti trenutno stanje ogroženosti vrst in seznam ustrezno posodobiti. Politika pa se bolj aktivno vključiti v varstvo narave in v njej živečih rastlin in živali. Kajti kakšno bi bilo okolje in življenje brez njih," se je vprašal.

In prav zato je odgovornost in naloga vseh nas, da aktivno prispevamo k varovanju žive narave, da jo ohranimo v vsej pestrosti za prihodnje rodove, je še dodal v Darwinovi poslanici 2023 Frajman.

Z mednarodnim Darwinovim dnevom obeležujemo rojstni dan naravoslovca Charlesa Darwina, ki se je rodil 12. februarja 1809. S praznovanjem v Sloveniji se priključujemo aktivnostim, ki v tem obdobju potekajo po celem svetu. Namen praznovanja je spodbuditi ljudi v Sloveniji, predvsem mlade, h kritičnemu presojanju, neutrudnemu iskanju resnice in radovednosti ter k razmišljanju o pomenu osebnostne integritete, poguma in načelnosti.