Univerza v Ljubljani s projektoma do sodobnejših učnih programov in nakupa nove opreme

Kot je na novinarski konferenci pojasnil rektor Gregor Majdič, so nova projekta pridobili iz evropskih sredstev za okrevanje in obnovo. Projekt Ultra je po njegovih besedah namenjen prenovi visokošolskih strokovnih programov, predvsem z vidika interdisciplinarnosti. V prvi fazi je namenjen strokovnim programom, a so ga zastavili tako, da se bodo te spremembe strokovnih programov prelile v univerzitetne programe, vse do doktorske ravni, je napovedal.

Prorektorica za študijske in študentske zadeve Ksenija Vidmar Horvat je pojasnila, da želijo v prvem koraku vsebine prilagoditi izzivom trajnostnega razvoja in tako v strokovne programe nazaj pripeljati tiste, ki študija niso uspeli zaključiti, prav tako pa programe ponuditi tudi ostalim, ki bi želeli pridobiti dodatne kompetence.

V drugem koraku pa bodo prenovili in nadgradili programe vseživljenjskega učenja, pri čemer je novost vpeljava tako imenovanih mikrodokazil. Gre za učne enote manjšega obsega, ki so hitro prilagodljive potrebam okolja, pri tem pa bi sodelovali tudi z zunanjimi strokovnjaki. Vsebine iz pilotnih projektov so denimo pametne hiše, prehrana, oživljanje zapuščenih objektov, je pojasnila Horvatova.

Kot je napovedala, se bodo spremembe začele uvajati takoj, prvi krog prenove strokovnih programov začenjajo že v tekočem študijskem letu.

Prenova je sicer po besedah Horvatove mišljena kot triletni projekt, nato pa bodo pripravili tudi smernice za prenovo univerzitetnih, magistrskih in doktorskih programov. Višina odobrenih sredstev za projekt je nekaj več kot 25,6 milijona evrov.

Za projekt nakupa opreme, ki je namenjen digitalni preobrazbi, pa je odobrenih nekaj manj kot 7,5 milijona evrov. Z njim bodo po besedah prorektorice za področje prenosa znanja, digitalizacije in trajnostnega razvoja Maje Klun članicam omogočili, da se modernizirajo v pristopih v poučevanju. Pri opremi po njenih besedah ne gre toliko za računalnike, ampak predvsem za multimedijsko opremo, licence, aplikacije in drugo potrebno, kar zahtevajo sodobni pristopi poučevanja. Nekaj sredstev pa bodo namenili tudi digitalizaciji predvsem administrativnih procesov, ki bodo olajšali delo oziroma komunikacijo študentom ter tudi zaposlenim na univerzi.

V okviru projekta bodo tako po besedah predstojnika Centra Digitalna UL Janeza Beštra vzpostavili integrirano študijsko okolje, kar pomeni, da bodo študenti na enem mestu dobili vse vsebine in potrebna orodja, pri čemer bo del tega tudi multimedijski repozitorij za sodobna interaktivna učna gradiva. Kot novost je napovedal tudi opremo za tolmačenje predavanj v različne jezike, napredna programska orodja, ki omogočajo interaktivne didaktične pristope za večjo vključenost študentov, ter opremo za virtualno realnost, tiskalnike za 3D tiskanje in drone.

V okviru licenc bodo po Beštrovih napovedih kupili tudi nekatere produkte s področja umetne inteligence in jih vključili v pedagoške procese. Na vprašanje, kako se bodo soočali z nevarnostjo goljufij pri pisanju seminarskih nalog in drugih del, ki jo prinaša umetna inteligenca, je Klunova odgovorila, da jo veliko testirajo in tudi pokažejo študentom, da bodo pa morali učitelji za preverjanje znanja namesto seminarskih nalog uporabljati druga orodja.