STAznanost

V UKC Ljubljana vstavili 100. omejevalnik pretoka skozi koronarni sinus

Ljubljana, 24. februarja - V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so ta teden vstavili 100. omejevalnik pretoka skozi koronarni sinus. Gre za metodo, ki zmanjša pogostost bolečin v prsnem košu pri kroničnih koronarnih bolnikih in je do bolnika prijazna metoda, saj ob nezahtevni anatomiji traja do 20 minut, je pojasnil vodja kateterskega laboratorija Matjaž Bunc.

Ljubljana, UKC Ljubljana. Izjava za medije interventnega kardiologa Matjaža Bunca ob 100. vstavitvi omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, UKC Ljubljana.
Izjava za medije interventnega kardiologa Matjaža Bunca ob 100. vstavitvi omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, UKC Ljubljana. Izjava za medije interventnega kardiologa Matjaža Bunca ob 100. vstavitvi omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, UKC Ljubljana.
Izjava za medije interventnega kardiologa Matjaža Bunca ob 100. vstavitvi omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, UKC Ljubljana. Izjava za medije interventnega kardiologa Matjaža Bunca ob 100. vstavitvi omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus. Interventni kardiolog Matjaž Bunc. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, UKC Ljubljana.
Izjava za medije interventnega kardiologa Matjaža Bunca ob 100. vstavitvi omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus.
Interventni kardiolog Matjaž Bunc.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, UKC Ljubljana. Izjava za medije interventnega kardiologa Matjaža Bunca ob 100. vstavitvi omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus. Interventni kardiolog Matjaž Bunc. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, UKC Ljubljana.
Izjava za medije interventnega kardiologa Matjaža Bunca ob 100. vstavitvi omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus.
Interventni kardiolog Matjaž Bunc.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, UKC Ljubljana. Izjava za medije interventnega kardiologa Matjaža Bunca ob 100. vstavitvi omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, UKC Ljubljana.
Izjava za medije interventnega kardiologa Matjaža Bunca ob 100. vstavitvi omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Vodja kateterskega laboratorija na kliničnem oddelku za kardiologijo Interne klinike UKC Ljubljana je danes ob predstavitvi metode dejal, da imajo bolniki s kronično koronarno boleznijo slabšo kvaliteto življenja, ker jih nenehno tišči v prsnem košu, po drugi strani pa so na dolgi rok ogroženi tudi zaradi slabšanja srčne funkcije kot posledica slabe prekrvavitve srčne mišice.

Za bolnike sprva uvedejo zdravljenje z medikamentozno terapijo, če ta ni uspešna, v določenih primerih poskušajo žilo širiti ali naredijo srčne obvode oziroma bypasse. "Kar tretjina bolnikov pa ima po vseh teh ukrepih še vedno težave, t. i. sindrom odporne angine pektoris," je povedal Bunc. Dodal je, da pri sindromu veliko možnosti za zdravljenje ni, zato je metoda z vstavitvijo omejevalnika pretoka skozi koronarni sinus zelo pomemben korak pri zmanjšanju bolečin.

Bolnikom skozi vratno veno vstavijo omejevalnik pretoka skozi koronarni sinus, torej posebno žilno opornico v obliki peščene ure, ki jo s katetrom pripeljejo na točno določeno mesto, in sicer v zbiralnik krvi v srcu. Opornica nudi odpor pretoku krvi in posledično pred opornico dvigne pritisk v žilah. "Pride do razporeditve pretoka krvi iz mesta, kjer je boljša prekrvitev, na mesto, kjer je slabša prekrvavitev," je pojasnil.

Zdravljenje opravijo na dnevni bolnišnični obravnavi, kamor je bolnik sprejet zjutraj. Poseg ob nezahtevni anatomiji traja od 15 do 20 minut, tri ure po posegu pa gre bolnik lahko domov. Postopek izvedejo s pomočjo inštrumentarke, merilke in paradiološkega inženirja, bolnik pa prejme lokalno anastezijo. "Potem pričakujemo učinek zdravljenja približno po štirih do šestih tednih, saj vstavimo opornico, ki je gola in potrebuje čas, da jo celice žilne stene prerastejo, da začne delovati," je razložil Bunc.

Dosedanje raziskave so pokazale subjektivno izboljšanje simptomov angine pektoris in objektivno izboljšanje zmogljivosti bolnika. Po registru UKC Ljubljana se pri 90 odstotkih bolnikov, ki jim vstavijo opornico, stanje izboljša in zmanjša bolečina v prsnem košu.

Možni zapleti so sicer nastanek hematoma ali premik opornice, drugih zapletov pa do zdaj niso imeli. Od leta 2018 so v sodelovanju s splošnima bolnišnicama Izola in Celje, kjer prav tako opravljajo posege, opravili 108 ponovitev zdravljenja.

Bunc je ob priložnosti še napovedal, da bodo prihodnji teden v UKC Ljubljana izvedli prva zahtevna posega na lističih aortne zaklopke pred postavitvijo ViV zaklopke. Pri tem bo sodeloval izraelsko-ameriški interventni kardiolog Danny Dvir, ki je pionir tega področja v svetovnem merilu.