V razpravi o nujnosti sodelovanja pri prehodu v trajnostno pridelavo hrane

Ljubljana, 28. februarja - Prehod na trajnosten način pridelave hrane je zaradi različnih okoliščin, med drugim podnebnih sprememb in kriz, nujen. Pri tem bodo morali sodelovati vsi deležniki - od znanosti, pridelovalcev in predelovalcev hrane do ljudi, so menili udeleženci današnje okrogle mize Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v Ljubljani.

Ljubljana, GZS. Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Izredni profesor Biotehniške fakultete UL na katedri za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Aleš Kuhar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Direktor Delamaris in Pivka Perutninarstvo Janez Rebec.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Docent za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti UL in antropolog na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU
Dan Podjed.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Predstojnik Oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije Peter Dolničar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Generalna direktorica na direktoratu za kmetijstvo Maša Žagar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Sodelavka NIB Špela Baebler.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Znanstvena svetnica NIB Tanja Dreo.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Darja Stanič iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Janez Rebec.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Maja Ravnikar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tatjana Buzeti.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, GZS.
Znanstveni posvet o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga pripravljata Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Maja Ravnikar.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Zagotavljati dovolj kakovostne hrane, ohranjati čisto pitno vodo in varovati naravo ter zagotavljati ekonomičnost kmetijske proizvodnje je izziv za različna področja, so poudarili na posvetu o pogledu znanosti na trajnost živilskih sistemov kot temelju prehranske varnosti in okoljske vzdržnosti, ki ga je NIB pripravil ob 25-letnici začetka uradne diagnostike rastlin.

Kot je dejala direktorica NIB Maja Ravnikar, je med rešitvami uporaba novih tehnologij ter novih načinov kmetovanja, med drugim z boljšo mehanizacijo in uporabo zdravega semena. Poudarila je pomen sodelovanja med različnimi deležniki in ocenila, da bo za prehod na vzdržno biološko pridelavo treba preizkusiti več tehnologij in da bo zanj potreben določen čas.

Pri zmanjšanju rabe pesticidov bo pomembna postopnost, je menila vodja NIB, da ne bi uničili slovenske pridelave in uvažali manj kakovostnih pridelkov.

Bolezni rastlin po podatkih NIB botrujejo k propadu 40 odstotkov pridelka. Zato je ključno zdravo seme, je dejala znanstvena svetnica na NIB Tanja Dreo. Pomembno je tudi preprečiti vnos bolezni v Slovenijo, kar skušajo na NIB preprečiti s testiranjem uvoza na več kot 100 škodljivih organizmov.

Razvoj sort, ki so odporne na bolezni in škodljivce - NIB med drugim v okviru evropskega projekta sodeluje pri razvoju sort krompirja, ki bi bile odporne na kombinacijo stresnih dejavnikov, kot so suša, poplavljanje, krompirjev virus in koloradski hrošč - je pomemben, ne bo pa mogoče v celoti opustiti rabe fitofarmacevstskih sredstev, je menil Peter Dolničar, ki se na Kmetijskem inštitutu Slovenije med drugim ukvarja z genetiko in žlahtnjenjem krompirja. Določen patogen, npr. tisti, ki povzroča krompirjevo plesen, bo namreč sčasoma prešel odpornost prilagojene sorte in ta ne bo več odporna.

Rabo fitofarmacevtskih sredstev bo sicer treba zmanjšati, so se strinjali sogovorniki, a trenutni predlog Evropske komisije, da bi jo do leta 2030 prepolovili, pri čemer teh sredstev na zaščitenih območjih sploh ne bi smeli uporabljati, po mnenju Maše Žagar s kmetijskega ministrstva in agrarnega ekonomista Aleša Kuharja ne bo potrjen.

Poti nazaj ni, morali bomo preiti na bolj trajnostne sisteme. Fitofarmacevtskih sredstev se bo verjetno porabilo manj, a se bodo povzročitelji bolezni še pojavljali, tako da bodo morali biti vsi sistemi zelo odzivni, je dejala strokovno-raziskovalna sodelavka na NIB Špela Baebler.

Prihodnost kmetijstva je lahko samo trajnostna, kar pomeni minimalno obremenjevanje okolja in predvsem skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter rodovitnosti tal, je poudarila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tatjana Buzeti. K doseganju dolgoročne prehranske varnosti, zelenega preboja in trajnostnega razvoja kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja je usmerjen tudi strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027, je dejala.

O potencialih povečanja prehranske suverenosti Slovenije je Kuhar menil, da so velike rezerve pri prenosu znanj na raven kmetij in živilskih podjetij ter v organiziranosti verig. Pomembno bi bilo povečati delež predelave in prodaje slovenskih pridelkov, je dejal, a pri tem izpostavil, da na trgu vlada huda konkurenca. "Tu ni romantike, gre za ostre konkurenčne relacije," je dejal in dodal, da bi morali vzpostaviti pogoje, da se močneje povežeta domača pridelava in predelava, pomemben dejavnik pa da je tudi občutljivost potrošnikov na ceno.

Tudi Žagar je ocenila, da je za to, da ne jemo več slovenske hrane, ključna premalo razvita domača prehranska veriga. Ključno bo povezati pridelovalce, kmete in potrošnike, pri čemer je poudarila, da bo pritegnitev potrošnikov k izbiri slovenskih proizvodov dolg proces.

Ljudi bi morali prenehati imenovati potrošniki, uporabniki, kupci, stranke, pa je poudaril antropolog Dan Podjed, med drugim sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. V središče je treba postaviti ljudi, saj se zanje išče rešitve, analizirati njihove navade, upoštevati njihove želje in pripravljene rešitve nato z njimi tudi testirati, je menil.

Predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Janez Rebec, sicer predsednik uprave družbe Pivka perutninarstvo, je glede povečanja domače pridelave izpostavil konkurenčnost; ob pravi strategiji in primernih pogojih so lahko ti skoki veliki. V nagovoru je poleg tega kot ključno prednost slovenskega kmetijstva izpostavil dobro izobražen kader. Da ohranimo pridelavo in predelavo hrane v Sloveniji, je odgovornost vseh deležnikov, je poudaril.