Darja Zaviršek za STA: Pri enakosti spolov na nekaterih področjih velik napredek, na nekaterih pa kot v 19. stoletju
Ljubljana, 7. marca - Pravic žensk in možnosti zanje je v zakonodaji vse več, a se v resničnem življenju komajda uresničujejo, ugotavlja Darja Zaviršek s fakultete za socialno delo v Ljubljani. Po njenem mnenju je bil storjen pomemben napredek, hkrati pa čaka še veliko dela. Vprašanje o enakosti spolov je pravzaprav nekaj, kar nas bo vedno spremljalo, je dejala za STA.
Velika zakonodajna sprememba je bila po njeni oceni opredelitev spolnega stika po modelu ja pomeni ja, vendar bomo potrebovali desetletja, da bo to postalo samoumevno v vsakdanjem življenju. Upa, da bo čez eno leto sprejeta zakonodaja, po kateri spolno nasilje vseh vrst ne bo zastaralo. Zlasti tisti, ki so bili že kot otroci žrtve spolnih zlorab, potrebujejo desetletja, da o tem spregovorijo, do takrat pa nasilno dejanje že zdavnaj zastara. Takšna zakonodajna rešitev bi bila velik korak naprej, je dejala ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu.
Ženska na položaju ni samodejno zaščitena pred negativnim vplivom moči
Pri prevzemanju vodstvenih funkcij in zasedanju pomembnih položajev v družbi, ki so tudi bolje materialno ovrednoteni, so ženske po ugotovitvah profesorice na fakulteti za socialno delo zelo napredovale. Vendar samo dejstvo, da je na položaju ženska, še ne zadostuje. Upoštevati je treba namreč vpliv, ki ga ima na osebo moč. "Moč spreminja ljudi in ženske, ki imajo moč, niso samodejno zaščitene pred tem, da jih bo moč spremenila v negativnem pogledu," je posvarila. Zaradi tega večkrat poudarja, da ženska na položaju še ne pomeni samodejno, da bo zaradi tega več enakosti ali manj konfliktov.
Poleg tega poklici s prevladujočim deležem žensk v Sloveniji še vedno ostajajo feminizirani. "Recimo socialno delo, šolstvo ali vrtec - vse je tako kot v 19. stoletju še vedno zelo feminizirano," je izpostavila. To po njenem pojasnilu pomeni, da se ženske raje odločajo za poklice, ki so bližje ljudem, skrbstvenemu delu in poučevanju, kar je povezano s sporočili, ki so jih prejele v času otroštva in odraščanja, namreč "biti pridna, skrbeti za druge, biti občutljiva, postaviti svoje potrebe za potrebe drugega". Tu imajo po njenih besedah po eni strani ženske veliko moči, po drugi strani pa zelo malo, ker so to slabše plačani in vrednoteni poklici.
V šoli je nujno sodelovati med posameznimi področji
Ob vprašanju o ustrezni usposobljenosti pedagoškega kadra, da zazna morebitne težave učenk in učencev, je Zavirškova spomnila na slabe izkušnje učiteljic in učiteljev, ki so opazili določeno duševno stisko ali posumili o nasilju v družini ter sprožili ustrezno akcijo. "Dobili so po prstih," je kritična.
Glede na to je po njenem mnenju nujno sodelovanje med posameznimi področji, ko učiteljica sporoči svoja opažanja denimo socialni pedagoginji, ta pa o njih obvesti policijo, ki začne čim hitreje zbirati podatke in intervenira. "Vendar se pri nas dogaja, da pokličejo v šolo starše, a do takrat so lahko vsi dokazi že zabrisani," je opomnila.
Glede na raziskave so dečki v starosti približno od šestega do 12. leta v šoli pogosteje označeni kot nemirni ali pa njihovo vedenje vidijo kot težavno, po 12. letu pa bodo deklice pogosteje imele glavobol in želodčne bolečine, čutile tesnobo in negotovost, je izpostavila.
Kot je dodala, se bodo pri njih že razvili simptomi, kot so denimo motnje hranjenja, začnejo se bolj zavestno zavedati odkritih in subtilnih sporočil, da so "samo punce", da so slabše kot fantje, da "to ni za punce", da jih bodo ocenjevali po videzu, ne po sposobnostih, da "prava punca" mora najti fanta, imeti otoke, se poročiti. Zaradi tega se njihova samozavest zmanjšuje, zato počasi utihnejo in večina naredi vse, da ustreže družbenih pričakovanjem.
Nekateri moški že zelo dobro poznajo vprašanja, ki tarejo ženske
Sicer pa je po ugotovitvah Zavirškove določena skupina moških že zelo dobro spoznala vprašanja, ki tarejo ženske. V okviru t. i. moških študij, ki so jih začeli v 90. letih, so pokazali, kako je nagnjenost k nasilju nad ženskami povezana s predstavo o tem, kako si moški zamišlja svojo moškost, in s sporočili, ki jih je dobil kot deček.
Če je dobil zelo tradicionalna sporočila, da pravi moški udari po mizi in da je njegov glas vreden več, bo šel prej na pot nasilja kot tisti, ki je odraščal v družini, kjer sta bila moški in ženska enakovredna in nasilje ni bilo sprejemljivo. "Takšnemu moškemu ne bo prišlo na misel, da bi bil v trenutku frustracije ali konflikta nasilen," je še poudarila sogovornica.