Za znanstveno pot so pomembne izkušnje v mednarodnem okolju
Ljubljana, 10. marca - Na virtualni okrogli mizi Svetovna mreža Univerze v Ljubljani so danes znanstvenice, ki so se uveljavile v fiziki in astronomiji, govorile o znanosti o vesolju, znanstvenem delovanju v tujini, pa tudi o položaju žensk v znanosti. Edinstvena in zelo pomembna se jim zdi izkušnja v tujini, a ženska pot v odkrivanje vesolja ni nikoli lahka, menijo.
Na okrogli mizi z naslovom Na stičišču vesolja, sveta in doma: astrofizičarke od blizu so sodelovale astrofizičarki Andreja Gomboc in Dunja Fabjan ter doktorska študentka Tadeja Veršič, ki so delile svojo raziskovalno pot in raziskovalno področje. Gombočevo, ki deluje na Centru za astrofiziko in kozmologijo na novogoriški fakulteti za naravoslovje, je za fiziko spodbudil profesor v srednji šoli, sledil je študij na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, zdaj pa proučuje plimska raztrganja zvezd v bližini črnih lukenj, izbruhe sevanja gama in druge pojave v vesolju.
Kot pravi, vodi slovensko sodelovanje v projektu Observatorija Vere Rubin v Čilu, ki bo pričel z opazovanji leta 2024 in bo v prvem letu delovanja videl več vesolja kot vsi dosedanji teleskopi skupaj. "To je eden največjih projektov tega desetletja na področju astronomije," je povedala in dodala, da v ameriškem projektu sodelujejo številni mednarodni astronomi, kar kaže na to, da je znanost zelo povezovalna.
V nadaljevanju so predstavile svoje izkušnje z delovanjem v tujini in doma. Gombočevi, ki je raziskovala na Liverpool John Moores University v Veliki Britaniji, se izkušnja s tujino zdi zelo pomembna, ker so jo tam bolj cenili kot doma. Kot pravi, je imela tam dostop do raziskovalne opreme do vseh teleskopov in je sodelovala pri razvoju satelitov.
Da je izkušnja v mednarodnem okolju zelo pomembna meni tudi Dunja Fabjan, sicer docentka na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, ki je doktorirala iz fizike na Univerzi v Trstu ter se zaposlila na centru odličnosti Space-SI. Z uporabo računalniških simulacij raziskuje razvoj jat galaksij ter sodeluje pri misiji Athena Evropske vesoljske agencije. "Živim z družino v Italiji, izkušnja s tujino je zelo pomembna, v začetku je bilo sicer malo žensk, nobene profesorice, a se zdaj spreminja, mednarodno okolje polno novih izzivov," je dejala.
Veršičevo, doktorsko študentko na dunajski univerzi, ki se ukvarja z raziskovanjem temne snovi, je zelo zgodaj zanimalo vesolje. Študirala je v Sloveniji in Italiji. "Obvezno moraš za nekaj let v tujino ne le s stališča karierne strani, ampak tudi iz znanstvene širine, ki jo dobiš, ko deluješ na različnih inštitutih," je povedala in dodala, da se najlažje učijo v prijetnem in spodbudnem okolju.
Na pogovoru so se znanstvenice dotaknile tudi položaja žensk v znanosti in opozorile, da ženska pot v odkrivanje vesolja ni bila nikoli lahka. Veršičeva je menila, da so ženske bolj znane po organizacijskih podpornih dejavnosti, ki niso enako cenjene. V svojem okolju opaža, da so tradicionalno ženska dela vrednotena nižje ali slabše kot tradicionalno moška dela. "In tu bi se moral zgoditi velik premik, prav v teh vrednotah vidim veliko oviro enakosti," pravi.
"Lepo bo, ko ne bomo niti več opazile, da je na nekem položaju ženska, ampak le to, kako dobro oseba na položaja opravlja naloge, ki pridejo z njim," se je s citatom Gombočeve sklenil dogodek.