Dan matematike v znamenju recitiranja decimalk števila pi

Dijak kranjske gimnazije Nejc Korošec je postal zmagovalec letošnjega tekmovanja v recitiranju decimalk števila pi. Z odliko jih je zrecitiral kar 1125. Drugouvrščena je bila devetošolka Neža Iva Gajšek z 255 decimalkami. Za STA je pojasnila, da se je pomnenja lotila tako, da si je številke najprej razvrstila v skupine po tri, potem pa še v skupine po devet, da so bile v obliki telefonskih številk. Zaupala nam je, da je z rezultatom dokaj zadovoljna, glede na to, da je za učenje decimalk porabila dva tedna. Najmlajša udeleženka letošnjega tekmovanja je bila stara pet let in je zrecitirala okrog 200 decimalk.

Vsak od tekmovalcev se je na tekmovanje pripravljal na drugačen način. Nekdanji državni rekorder v recitiranju decimalk števila pi ter voditelj današnjega tekmovanja Nik Škrlec je za STA povedal, da se je učenja decimalk lotil s pomočjo tehnike pomnenja, ki se imenuje "palača spomina": "Pomaga pri pomnjenju česarkoli, še posebej pri številih, ki so ponavljajoča se množica." Na vprašanje, na kakšen način mu tehnike pomnenja pomagajo v vsakdanjem življenju, je Škrlec odgovoril, da so "tehnike pomnenja zelo uporabne, saj je spomin ključna stvar, ki nas spremlja na vsakem koraku v življenju".

Za STA je povedal, da bi se vsak odrasel lahko lotil takih podvigov, če bi v tem le našel veselje in izziv. Sam je s pomočjo grške mnemotehnike "palače spomina" zrecitiral 3141 decimalk in pred nekaj leti podrl državni rekord. Sedaj državni rekord v recitiranju pripada Tiborju Hvali. Ta je pred dvema letoma na tekmovanju znal povedati kar 10.123 decimalk.

Prvi dan števila pi so obeležili 14. marca leta 1988 v San Franciscu. Ta dan, na katerega se je leta 1897 rodil tudi znanstvenik Albert Einstein, leta 2018 pa umrl fizik Stephen Hawking, danes velja za mednarodni dan matematike. Dogodek je v Sloveniji leta 2007 prvič organiziral študent in zdajšnji profesor Simon Čopar, od takrat naprej pa se tradicionalno odvija vsako leto na isti dan.

Predsednik študentske organizacije Urban Pečoler je za STA povedal, da je "bistvo dogodka predstaviti matematiko in številke v bolj zabavni luči". S tem se trudijo naravoslovne vede približati otrokom že v zgodnjih letih in izpodbijati stigmo, da so te vede zahtevnejše oz. težje razumljive. Organizatorji dogodka so dan pi obeležili celo z upoštevanjem prvih dveh črk nagrad za tekmovalce - podarili so pižamo, piškote, pistacije, piščalko, potekalo pa je tudi tekmovanje v peki pit.

Pečoler je dodal še, da se na tekmovanje vsako leto prijavi vse več tekmovalcev, največ osnovnošolcev - kot razlog je navedel trdo voljo otrok ter motiviranje s strani staršev ter šole, ki organizira krožke in proslave ob dnevu pi. S številom pi se po besedah profesorja na fakulteti za matematiko in fiziko Matjaža Konvalinke srečamo prav v osnovni šoli ko govorimo o krogu, spremlja pa nas tudi pri učenju trigonometrije v srednji šoli. "Decimalke števila pi se nikoli ne končajo in se ne ponavljajo, kar pomeni, da so v nekem smislu naključne," je kot zanimivost dodal Konvalinka.

Voditelj dogodka je pomembnost svetovnega dneva matematike pripisal koristi popularizacije matematike ter dejstvu, da se lahko obiskovalci seznanijo z vedo, o kateri ne vedo veliko. Poudarjanja pomembnosti matematike in fizike v svetovnem merilu se je posluževal tudi Konvalinka, pri čemer je izpostavil, da imajo tisti, ki so nadarjeni na teh področjih, možnost razširjanja svojih obzorij na fakulteti za matematiko in fiziko. "Matematika nas uči razmišljati, razmišljanje pa je pomembno na vseh področjih življenja," je še poudaril.