Na okrogli mizi o vse večjih duševnih težavah mladih raziskovalcev
Ljubljana, 15. marca - Za slabo duševno zdravje mladih raziskovalcev ni krivo samo pomanjkanje strokovnjakov, vsaj deloma je krivo osredotočenje na merjenje uspešnosti, so poudarili sodelujoči na okrogli mizi Društva Mlada akademija v soorganizaciji z visokošolskim ministrstvom. Po njihovih navedbah je duševnih stisk vse več, najpogostejši sta anksioznost in depresija.
Na okrogli mizi so govorili o pomenu in skrbi za duševno zdravje med doktorskimi študenti in raziskovalci na začetku kariere. Po podatkih ene od raziskav več kot 40 odstotkov študentov meni, da je doživljanje težav z duševnim zdravjem med doktorskim študijem nekaj povsem normalnega. Podobno število jih ocenjuje, da ima večina njihovih kolegov na doktoratu težave z duševnim zdravjem, nekaj več kot tretjina doktorskih študentov pa celo razmišlja, da bi zaradi duševnega zdravja popolnoma prekinila študij. Med pandemijo se je stanje še poslabšalo tudi zaradi pomanjkanja strokovnega kadra.
"Zdravstveni podatki kažejo, da se polovica duševnih motenj pojavi že pred 14. letom starosti, medtem ko se tri četrtine motenj razvije do 24. leta starosti," je povedala Irena Makivić z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dodala je, da je razširjenost duševnih motenj med starimi od 25 do 34 let, kamor sodijo mladi raziskovalci, za polovico nižja kot pri starih od 15 do 24 let. Iz svojih izkušenj ugotavlja, da so mladi raziskovalci posebna skupina, ker so študenti in hkrati zaposleni.
"Ta igra vlog, ki jim življenjske okoliščine dodajo še številne dodatne vloge, pravzaprav spravlja to skupino v posebno kategorijo. Raziskava med epidemijo covida je pokazala, da so študenti z diagnosticirano duševno motnjo najpogosteje poročali o anksioznosti in depresiji," je pojasnila.
Da duševne stiske med študenti naraščajo, je nakazal psiholog Tomaž Vec, ki vodi tudi Psihosocialno svetovalnico za študente in zaposlene na Univerzi v Ljubljani. V času covida so namreč ugotovili, da pokrivajo že vse fakultete in da morajo postati univerzitetna svetovalnica. Pred devetimi leti, ko so začeli delovati, so okoli 100 svetovanj nudili od 40 do 50 študentom na leto, v preteklem študijskem letu pa so imeli že več kot 1000 svetovanj za skoraj 300 študentov. Tudi v svetovalnici opažajo, da imajo večje duševne težave prav mladi raziskovalci.
Kristina Sepčić z ljubljanske biotehniške fakultete, ki je leta 2019 postala tudi mentorica leta, je povedala, da je znanost danes popolnoma drugačna kot pred 30 leti, ko je bila mlada raziskovalka. Zdi se ji, da niso bili pod takšnim pritiskom zaradi velike količine informacij, več so komunicirali in bili bolj varni glede služb. Danes njihovi doktorski študenti kot ključno izpostavljajo dobre medčloveške odnose, odnose v skupini in predvsem odnos z mentorjem. "Zaupanje med mentorjem in mentorirancem je zelo pomembno," je menila.
Da je pri izbiri področja raziskav pomembna vloga mentorja, meni tudi doktorski študent na Zavodu za gradbeništvo Slovenije Nik Rus. Po njegovem prepričanju je potrebna preventiva oz. usposabljanje mentorjev, da so ti ustrezno pripravljeni, prav tako jim je treba omogočiti, da imajo več časa za ukvarjanje s svojimi študenti.
V nadaljevanju so se na okrogli mizi dotaknili tudi pomena radovednosti in poguma pri premagovanju izzivov, težav in omejitev, s katerimi se srečujejo mladi v znanstveno-raziskovalnem in akademskem svetu. Strinjali so se, da je radovednost gonilo znanosti in notranja motivacija, ki jo raziskovalci potrebujejo, še posebej na začetku kariere. A za dobro počutje in duševno zdravje je treba slediti tudi ciljem v življenju in imeti hobije, je dodala Sepčićeva.