Naravoslovje in tehnika

Raziskovalka Zala Lenarčič: Pri prijavi projekta ključna ambicioznost

Ljubljana, 15. marca - Raziskovalka in dobitnica projekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za projekt o kvantni simetriji Zala Lenarčič meni, da bo njen projekt prinesel teoretično znanje o tem, kako lastnosti integrabilnih sistemov opaziti v naravi. Pri prijavi projekta so po njenih besedah ključni velikopoteznost in ambicioznost ter izstop iz slovenske skromnosti.

Ljubljana, NUK.
Logotip Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS).
Foto: Boštjan Podlogar/STA

Ljubljana, NUK.
Pogovor direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Mitje Lainščaka z raziskovalko in dobitnico ERC projekta (projekta Evropskega raziskovalnega sveta) Zalo Lenarčič z Instituta IJS.
Foto: Boštjan Podlogar/STA



Evropska komisija je novembra objavila rezultate razpisa ERC za začetek samostojne raziskovalne kariere (ERC Starting Grant 2022). Med skoraj 3000 prijavami z vsega sveta so za financiranje izbrali 408 projektov, med njimi tudi petletni projekt Šibko vzbujane kvantne simetrije (DrumS) raziskovalke z Instituta Jožef Stefan (IJS) Zale Lenarčič.

Raziskovalka je v nocojšnjem pogovoru z direktorjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) Mitjo Lainščakom povedala, da je pridobitev projekta potrditev, da so teme, ki jo zanimajo, sodobne in pomembne in predstavlja finančno zagotovilo, da bo lahko naslednjih pet let raziskovala to tematiko.

Znotraj kvantne fizike so trenutno aktualna področja kvantnega računalništva, meroslovja oziroma uporabljanja kvantne mehanike za bolj točno merjenje količin, kvantni simulatorji in inženiring oziroma snovanje novih lastnosti kvantnih materialov. "Moje raziskovanje je nekje med kvantnimi simulatorji in inženiringom novih lastnosti materialov," je pojasnila.

V projektu bo iskala odgovore na temeljna vprašanja, in sicer, kako opisati kvantne sisteme, ki jih poženejo iz ravnovesja, ta nova stanja pa stabilizirajo z vzbujanjem. "Ko to počnemo, se izkaže, da je narava ponavadi kaotična, se pravi, da jo je zelo težko opisati tako v klasičnem kot v kvantnem sistemu. Obstajajo pa integrabilni sistemi, ki uidejo kaotičnosti, ker je v njih ohranjenih neskončno količin. To je zelo presenetljiva lastnost, ki je posledica tega, da so zelo simetrični," je povedala.

Opozorila je, da gre za teoretični koncept, saj v naravi ne najdemo sistema, ki bi bil simetričen. V projektu bodo odgovarjali na vprašanje, kako lastnosti takih sistemov opaziti v naravi, kjer so le približno realizirani, pri tem pa uporabili koncept kompenzacije.

Primer kompenzacije je na primer topla greda, kjer je energija znotraj tople grede približno hranjena, sonce pa kompenzira izgube energije in zaradi tega lahko ohranja vročo notranjost. Ideja pa je enak način prenesti tudi na eksotične sisteme in količine, med katerimi je tudi energijski tok.

"S principom kompenzacije lahko stabiliziramo zelo močan energijski tok, čeprav uporabljamo malo moči, tak material recimo le šibko vzbujamo z laserjem," je razložila Lenarčič. Njena dognanja bi v prihodnosti tako lahko uporabili za nove tipe fotovoltaike, izolatorjev ali novo superprevodnost.

Sredstva v višini skoraj 1,5 milijona evrov pomenijo neodvisnost in delovanje lastne skupine v domačem okolju ter možnost sestave večje skupine raziskovalcev. Trenutno oblikuje skupino štirih, delo pa bodo predvidoma začeli jeseni. Ob tem je članica še dveh drugih evropskih konzilijev.

Lenarčič se je po študiju v Nemčiji in ZDA vrnila v Slovenijo s pomočjo sheme Aleša Debeljaka. Raziskovalcem, ki se bodo prijavljali na projekte ERC, svetuje, naj ustvarijo zaključeno zgodbo, ki bi jo radi predstavili, predvsem pa naj bo ambiciozna in velikopotezna. "Ob tem je treba iti izven slovenske skromnosti," pravi.

Pogovor z Zalo Lenarčič je bil prvi v ciklu Pogovori z dobitniki projektov ERC v okviru ARRS promocije znanosti. Naslednji bo 5. aprila z raziskovalcem in profesorjem Petrom Križanom.