Na zaključnem dogodku projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking osvetlili pomembno vlogo ledenikov

Ljubljana, 22. marca - Na svetovni dan voda je danes simbolično potekal zaključni dogodek projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking. Sodelujoči pri projektu so osvetlili pomembno vlogo ledenikov, katerih izginotje vpliva tudi na vire pitne vode, hkrati pa so tudi vidni pokazatelj posledic podnebnih sprememb. V luči tega so pozvali k hitrejšemu ukrepanju vseh.

Ljubljana, ZRC SAZU.
Zaključni dogodek projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking, v okviru katerega so predstavili rezultate proučevanja ledenikov pod Triglavom in Skuto.
Logotip Geografskega inštituta Antona Melika.
Foto: Boštjan Podlogar/STA

Ljubljana, ZRC SAZU.
Zaključni dogodek projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking, v okviru katerega so predstavili rezultate proučevanja ledenikov pod Triglavom in Skuto.
Skrinja v kateri je po svetu potoval del triglavskega ledenika.
Foto: Boštjan Podlogar/STA

Ljubljana, ZRC SAZU.
Zaključni dogodek projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking, v okviru katerega so predstavili rezultate proučevanja ledenikov pod Triglavom in Skuto.
Namestnik generalnega sekretarja in poslovni direktor Olimpijskega komiteja Slovenije Matic Švab.
Foto: Boštjan Podlogar/STA

Ljubljana, ZRC SAZU.
Zaključni dogodek projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking, v okviru katerega so predstavili rezultate proučevanja ledenikov pod Triglavom in Skuto.
Manager blagovne skupine Laško v Pivovarni Laško Union Urban Kramberger.
Foto: Boštjan Podlogar/STA

Ljubljana, ZRC SAZU.
Zaključni dogodek projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking, v okviru katerega so predstavili rezultate proučevanja ledenikov pod Triglavom in Skuto.
Vodja projekta Preučevanje slovenskih ledenikov na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU Matej Lipar.
Foto: Boštjan Podlogar/STA

Ljubljana, ZRC SAZU.
Zaključni dogodek projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking, v okviru katerega so predstavili rezultate proučevanja ledenikov pod Triglavom in Skuto.
Direktor ZRC SAZU Oto Luthar.
Foto: Boštjan Podlogar/STA

Ljubljana, ZRC SAZU.
Zaključni dogodek projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking, v okviru katerega so predstavili rezultate proučevanja ledenikov pod Triglavom in Skuto.
Vodja raziskovalne ekipe Geografskega inštituta Antona Melika Miha Pavšek.
Foto: Boštjan Podlogar/STA



Kot je v nagovoru zbranim spomnil direktor ZRC SAZU Oto Luthar, je preučevanje ledenikov eden najstarejših slovenskih raziskovalnih projektov. Na Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU se z ledeniki znanstveno ukvarjajo že 77 let. "Gre za enega referenčnih projektov, ki pa je v zadnjem času vse bolj pomemben," je poudaril in ob tem spomnil tudi na današnji svetovni dan voda, ki bo po njegovih besedah zelo hitro postal eden najpomembnejših dni v letu, ko bomo razmišljali o svoji prihodnosti.

Luthar je opozoril tudi na pomembno vlogo ledenikov, ki "nazorno zrcalijo porušeno ravnovesje v naravi in nedvomno pričajo o posledicah človeških dejanj na okolje". Izginjajoči ledeniki so po njegovih navedbah simbol stanja, v katerega smo pahnili naš planet. V luči tega ne smemo ostati ravnodušni in se soočiti s tem, da življenja, kot smo ga poznali, vsaj za to generacijo in tudi za prihodnje generacije ni več. Da ne bo še huje, je pozval k sodelovanju in združitvi vseh prizadevanj. "Za znanost ni dileme. Mi si bomo prizadevali še naprej, o čemer priča tudi ta projekt," je še podčrtal.

O dolgoletni poti preučevanja slovenskih ledenikov pa je spregovoril vodja raziskovalne ekipe z GIAM ZRC SAZU Miha Pavšek. Triglavski ledenik, ki so ga prvič opazili že pred 245 leti, se je v zadnjih desetletjih zmanjšal do te mere, da lahko govorimo le še o majhnem ledeniku oz. njegovemu preostanku, je dejal in opozoril na vidne posledice podnebnih sprememb. Medtem ko je ob začetku opazovanj leta 1946 meril nekaj več kot 14 hektarjev, je današnja "manj kot pol hektarja velika ledeniška krpa tridesetkrat manjša".

V lanskem letu so v zvezi s preučevanjem ledenikov izvedli številne aktivnosti, je navedel Pavšek in pri tem med drugim izpostavil to, da so po devetih letih znova izmerili debelino tako Triglavskega ledenika kot tudi ledenika pod Skuto, drugemu pa so prvič izmerili tudi debelino. V talilni sezoni so jemali številne vzorce ledu in starega snega, ki so jih predali v analize. "Oba ledenika sta se v lanskem letu močno skrčila in stanjšala, k čemur je pripomogla tudi neugodna kombinacija za njihov nastanek pomembnih temperaturnih in snežnih razmer," je povzel Pavšek in opozoril, da če se bodo te razmere ponavljale, bosta oba ledenika kmalu izginila, z njima pa tudi dragocena voda, ki napaja bližnje planinske koče in dolinske izvire.

Na podlagi najnovejših rezultatov meritev, ki so jih na Triglavskem ledeniku opravili lani, pa so se prvič v zgodovini merjenj dokopali do podatka o starosti njegovega ledu. Kot je dejal vodja projekta preučevanja slovenskih ledenikov na GIAM ZRC SAZU Matej Lipar, so z meritvami potrdili, da je prvi meter ledu star približno 70 let in verjetno izvira iz male ledene dobe, tisti v nižjih plasteh pa še starejši. "Če izračunamo in gremo do globine 4,5 metra, lahko rečemo, da smo končno prvič do zdaj ugotovili, da gledamo približno 300 let star led," je dejal in dodal, da imajo s tem v mislih hladnejše obdobje med sredino 15. in koncem 19. stoletja.

Z današnjim dogodkom so sodelujoči zaokrožili zaključek projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking, katerega namen je bil ozaveščati o globalnem segrevanju, njegovih uničujočih posledicah za okolje, življenje in obstoj zimskih športov ter spodbuditi ljudi k majhnim spremembam življenjskih navad za ohranitev planeta. V okviru projekta se je del ledu Triglavskega ledenika novembra 2021 odpravil na več kot 13.000 kilometrov dolgo pot iz Mojstrane do Rusije in nato z letalom do Pekinga, kjer so v začetku lanskega leta potekale zimske olimpijske igre.

Projekt je nastajal pod pobudo Pivovarne Laško Union in v soorganizaciji z Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenje športnih zvez, pri njem pa je sodeloval tudi GIAM ZRC SAZU. Samo v Sloveniji ga je spremljalo več kot milijon ljudi, ujel pa je tudi globalno pozornost.

Kot je na dogodku poudaril namestnik generalnega sekretarja OKS Matic Švab, gre za izjemno pomemben projekt za olimpizem. "Vesel sem, da ga je kot primer dobre prakse prepoznal tudi Mednarodni olimpijskimi komite, nas na Olimpijskem komiteju Slovenije pa je vzpodbudil, da smo ustanovili komisijo za trajnost v športu," je še dodal.

Na dogodku so bili razstavljeni tudi predmeti - steklenica, hladilna skrinja in ledni vrtalnik -, ki so služili za odvzem in transport vzorčnega ledu. Ti bodo skupaj z ledeniško vodo s Triglavskega ledenika razstavljeni v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani kot del tamkajšnje stalne razstave.