STAznanost

ZRC SAZU podelil priznanja raziskovalkam in raziskovalcem

Ljubljana, 23. marca - V Atriju ZRC je danes potekala slovesnost z naslovom Generacije znanosti, na kateri so podelili letošnja priznanja za raziskovalno dejavnost ZRC SAZU. Podelili so dva modra, en srebrni in en zlati znak ZRC SAZU ter dva naziva Zaslužni raziskovalec ZRC SAZU, so v sporočilu za javnost zapisali organizatorji.

Priznanje modri znak ZRC SAZU sta za svoje delo prejela Matej Ažman in Tanja Pavčič, srebrni znak je prejela Maruša Goluža, zlati znak pa Matej Šekli. Naziv Zaslužnega raziskovalca so v ZRC SAZU letos podelili Andreju Mihevcu z Inštituta za raziskovanje krasa in Andreju Pleterskemu z Inštituta za arheologijo.

Kot so zapisali v obrazložitvi podelitve modrega znaka Mateju Ažmanu, ta že dobri dve desetletji predano opravlja funkcijo tajnika Filozofskega inštituta. "Poleg natančnosti, zanesljivosti in upoštevanja rokov pa ga odlikujeta tudi požrtvovalnost in pripravljenost, da je kolegom in kolegicam za pomoč na voljo tudi zunaj delovnega časa, kar nikakor ni samoumevno, zagotovo pa priča o zmožnosti prilagajanja strukturno nenapovedljivemu značaju raziskovalnega dela, ki se občasno izmakne gotovemu terminskemu načrtovanju." so navedli.

Tudi Tanjo Pavčič, drugo prejemnico modrega znaka, zaznamuje izjemna sposobnost za reševanje strokovnih izzivov, so pojasnili v ZRC SAZU. Med njenimi dosežki so izpostavili, da je v Raziskovalni pisarni ZRC uspešno zasnovala delovne procese za administrativno spremljanje mednarodnih projektov. Poleg tega je pomembno prispevala k oblikovanju skupine zanesljivih sodelavk, zaradi česar si, kot so zapisali, Raziskovalne pisarne brez nje skoraj ne znajo predstavljati.

Maruša Goluža, raziskovalka Geografskega inštituta Antona Melika in prejemnica srebrnega znaka ZRC SAZU je interdisciplinarna raziskovalka na področju prostorskega načrtovanja. V svoji doktorski disertaciji z naslovom Konflikti pri umeščanju prometne infrastrukture v prostor v Sloveniji je opozorila na pomen povezovanja geografije, prostorskega načrtovanja, sociologije in upravnopravnih ved, so navedli v ZRC SAZU.

Ker so konflikti sestavni del prostorskega načrtovanja v Sloveniji in ker v določenih primerih celo zavirajo trajnostni prostorski razvoj, je Maruša skušala ugotoviti, kako se je temu mogoče izogniti in doseči večjo legitimnost načrtovalskih rešitev. V študiji je med drugim izpostavila šibko kulturo participativnega odločanja v Sloveniji, so zapisali.

Raziskovalno in pedagoško delo Mateja Šeklija je razpeto med Dialektološko sekcijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Katedro za primerjalno slovansko jezikoslovje Oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot so v ZRC SAZU navedli v obrazložitvi podelitve zlatega znaka, je njegova raziskovalna dejavnost usmerjena v primerjalno slovansko jezikoslovje, zgodovinsko slovnico in narečjeslovje (dialektologijo) slovenskega jezika.

"V zadnjih letih je nase še posebej opozoril z interpretacijo števnikov, ki so bili nedavno odkriti v t. i. Heiligenkreuškem rokopisu iz druge polovice 12. stoletja, s čimer je potrdil, da gre za zgodnjo slovenščino." so še zapisali v obrazložitvi.

Zaslužnega raziskovalca ZRC SAZU Andreja Mihevca zanimata predvsem morfologija in speleogeneza krasa, deloval pa je tudi na področju hidrologije, jamske klime, datacij sedimentov in rabe jam. Kot navajajo, je pri tem stavil na spoznanja različnih disciplin - od geografije, geologije, paleontologije, arheologije, zgodovine do biologije. Svoje znanje je vsako leto delil tudi z udeleženci Mednarodne krasoslovne šole. V okviru slednje je pripomogel k temu, da je sedež Mednarodne speleološke zveze prav na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni, so zapisali.

V svojem življenjskem delu, ki ga je posvetil Škocjanskim jamam in v okviru katerega je ugotavljal razvoj jamskega sistema ter denudacijo kraškega površja, je Mihevc opozoril tudi na razgibano dinamiko raztapljanja apnenca in v krasoslovje vpeljal pojem brezstrope jame.

Andrej Pleterski, upokojeni znanstveni svetnik Inštituta za arheologijo in drugi prejemnik naziva Zaslužnega raziskovalca, se pri svojem delu osredotoča na raziskovanje kulturnih pojavov in procesov v zgodnjem srednjem veku na ozemlju Slovenije in v širšem prostoru vzhodnih Alp ter na vlogo zgodnjih Slovanov v evropskem prostoru. V svojih odmevnih monografijah se je posvetil največjemu bajuvarskemu grobišču Altenerding, zgodnjesrednjeveški naselbini na blejski Pristavi, ogromnemu grobišču Župna cerkev v Kranju, kronološkim sistemom, bivanjski kulturi in življenjskemu prostoru nasploh.

Najbolj odmevna pa je bila njegova vloga pri oblikovanju novega raziskovalnega področja, poimenovanega kulturni genom, ki ga sam opredeljuje kot "skupek spoznanj o delovanju sveta in iz njih izpeljanih pravil, ki urejajo življenje posameznika in skupnosti". Ob tem so v obrazložitvi priznanja dodali, da se je med študenti uveljavil kot izjemen mentor in nepopustljiv podpornik raziskovalcev na začetku kariere. Poleg tega je vnet zagovornik odprte znanosti in izjemno priljubljen univerzitetni predavatelj, so še navedli na ZRC SAZU.