Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

Podobe iz modrine

V monografiji, ki jo je izdal Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), profesor Lovrenc Lipej predstavi zakladnico narave slovenskega morja. Delo je zbirka prispevkov, ki jih je v več kot desetletnem obdobju napisal za razne poljudne in strokovne časopise, jih preoblikoval in posodobil ter zlepil v razumljiv konglomerat različnih tematik. Kot so zapisali pri NIB, "Lovrenc Lipej pokriva številne sodobne pojave v slovenskem morju z vidika morske biodiverzitete". "Lastna pričevanja in mnoge dokaze o izjemni pestrosti slovenskega morja argumentira in dopolnjuje z novejšimi spoznanji ter odkriva manj znana, a zelo zanimiva dejstva o življu našega morja. Posebno bogastvo knjige so njene fotografije."

Poreklo človeka in spolni izbor

Pri založbi UMco je izšel prevod enega največjih naravoslovcev vseh časov Charlesa Darwina z naslovom Poreklo človeka in spolni izbor. Knjiga je temeljno delo sodobne zahodne misli.

"Darwin je razvil in predstavil evolucijsko teorijo, ki temelji na predpostavki, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika. Na osnovi svojih opažanj in poskusov je dognal tudi glavni mehanizem evolucije: to je naravni izbor, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje. Bil je prvi, ki je sistematično podal razlago raznolikosti življenja na Zemlji brez posredovanja nadnaravne sile. Njegovo teorijo so kasneje razširili in dopolnili z novimi odkritji; danes teorija evolucije tvori enega od temeljev sodobne biologije in vse bolj tudi drugih ved o človeku ter živih bitjih, saj njene zakonitosti pospešeno aplicirajo na vsa ključna področja človekovega življenja," so pri založbi navedli v opisu.

Ko so še dodali je Poreklo človeka monumentalno delo, ki pomeni vrh njegovega raziskovanja in predstavlja Darwinovo življenjsko delo. Z njo je svojo evolucijsko teorijo razširil na človeka, pokazal na njegov izvor, ga umestil v verigo živih bitij ter razširil svojo tezo o spremenljivosti živih bitij, s čimer je kronal svojo argumentacijo zoper dogmo tistega časa o stvarjenju in nespremenljivosti vrst. Slovenski prevod knjige Poreklo človeka je izšel ob 150-letnici dopolnjene izdaje iz leta 1874. Za prevod je poskrbel Samo Kuščer.

Principi filozofije

Med novostmi Založbe ZRC je prevod dela filozofa Renéja Descartesa Principi filozofije. "Dvojezična izdaja Principov filozofije prinaša prva dva dela. Metafizični del razlaga principe spoznanja ter pojasnjuje poglavitne atribute Boga, nematerialnost duš ter jasne in enostavne pojme, ki so v nas. Drugi obsega tri večje sklope, ki obravnavajo materijo ali telo in njeno nasprotje, tj. praznino ali vakuum. Sledi razlaga gibanja in mirovanja, ki ju Descartes razume kot modusa materije. Sklepni del je posvečen vzročnosti gibanja. Zgodovinsko najvplivnejši so členi, v katerih Descartes iz atributa božje nespremenljivosti izpelje tri pravila gibanja ali zakone narave, na podlagi katerih je svoje zakone narave izpeljal Isaac Newton," so povzeli pri založbi. Delo so prevedli Nataša Homar, Matej Hriberšek in Miha Marek.

Sedem in pol spoznanj o možganih

V knjigi z naslovom Sedem in pol spoznanj o možganih, ki je v prevodu Sama Kuščerja izšla pri založbi UMco, nevroznanstvenica Lisa Feldman Barrett razkrije, kaj je v resnici ta veliki sivi nagrbančeni mehur med našimi ušesi. Kot so povzeli pri založbi "v sedmih esejih (ter z dodatno zgodbo o tem, kako so se možgani razvili) ta priročna, zabavna in zavzetemu bralcu dostopno podana vsebina knjige razkriva najnovejša spoznanja nevroznanstvenih raziskav". "Spoznali boste, od kod prihajajo možgani, kako so zgrajeni (in zakaj je to pomembno) in kako sodelujejo z ostalimi možgani pri tem, ko ustvarjajo vse, kar izkušate. Na tej poti boste pretresli tudi popularne, vendar netočne mite, kot je ideja o plazilskih možganih, z avtorico boste na novo premislili dolgo opevano vojno med razumom in čustvi ter tudi tisti razkorak med naravo in okoljem, ki naj bi določal vaše obnašanje."

Znanost in sodobni svet

Založba Univerze v Ljubljani je izdala knjigo Alfreda Northa Whiteheada z naslovom Znanost in sodobni svet, ki uteleša študijo izbranih vidikov zahodne kulture, v katerih se odraža tristoletni vpliv, ki ga je imela nanjo znanost. "Rdeča nit te študije je prepričanje, da miselnost nekega obdobja izvira iz pogleda na svet, ki prevladuje med izobraženimi sloji v obravnavani skupnosti. Včasih je takih shem več, vse pa sovpadajo s kulturnimi razhajanji, ki prežemajo takratni čas. Interesne sfere, iz katerih se porajajo različne kozmologije in ki so obenem podvržene vplivom slednjih, zaobjemajo znanost, estetiko, etiko in religijo. V izbrani dobi bo vsaka od omenjenih sfer ustvarila svojevrsten pogled na svet. Če bo neka množica ljudi vpeta v vse sfere - ali v vsaj več kot eno izmed njih -, bo njihovo končno gledišče prešitek vseh teh različnih virov. Hkrati pa ima vsaka doba svojo prevladujočo preokupacijo: v treh stoletjih, ki bodo predmet naše raziskave, je iz znanosti izpeljana kozmologija zlagoma izpodrivala starejša, drugorodna stališča. Ljudje znamo biti ozkogledi tako v časovnem kot v prostorskem oziru. Vprašamo se lahko, ali pred kratkim vznikla znanstvena miselnost sodobnega sveta ni nemara dober primer takšnega ozkoglednega zamejevanja," so povzeli pri založbi. Prevod je delo Sebastjana Vörösa.

Podrobnejši pregled novih znanstvenih publikacij je na voljo na povezavi http://znanost.sta.si/knjige/