V Ljubljani bodo obeležili stoto obletnico prvega skoka čez kožo

Kot so sporočili iz Premogovnika Velenje, je bilo zaradi druge svetovne vojne in epidemije covida-19 od leta 1923 izvedenih 48 skokov namesto načrtovanih 50. Skok čez kožo po njihovih besedah ni le najstarejši ohranjeni običaj Univerze v Ljubljani, ki predstavlja simbolični vstop novih članov v montanistični stan, temveč tudi srečanje, ki na prijateljski način povezuje študente, profesorje, vse stanovske kolege in ugledne domače ter tuje goste.

Prvič so skok čez kožo zasledili na Slovaškem v rudarskem okolju Banske Štiavnice v 16. stoletju, na tleh Slovenije pa se je pojavil po koncu prve svetovne vojne. Korenine šege naj bi sicer segale še globlje v preteklost. Zgodba, ki jo najdemo tudi v slovenskem ljudskem izročilu, govori o tem, da naj bi šega izvirala iz obreda, s katerim so novince v rudarski stan sprejemali s skokom prek rudniškega jaška (šahta). Ko so ti postali preširoki, naj bi ga nadomestil simbolni skok čez kožo.

Iz Banske Štiavnice oz. tamkajšnje rudarske akademije so jo študenti po revoluciji leta 1848 prenesli na druge rudarske šole in tudi v Sloveniji se je najprej uveljavila na rudarskem oddelku leta 1919 ustanovljene ljubljanske tehniške fakultete. Šego, ki ima tako rudarsko kot študentsko oz. dijaško plat dogajanja, so po koncu prve svetovne vojne in razpadu skupne države Avstro-Ogrske prinesli s seboj študenti rudarstva, ki so se vrnili iz dotedanjih krajev študija in izobraževanje nadaljevali na novoustanovljeni slovenski univerzi v Ljubljani.

Pred drugo svetovno vojno se je zvrstilo vsega skupaj 11 skokov, po vojni pa je bila šega obnovljena leta 1951. Medtem ko je imela pred prvo svetovno vojno značaj tematskega brucevanja, obreda, s katerim starejši študentje še danes sprejemajo novince v svoje vrste, in se je od leta 1930 izvajala v povezavi s praznikom zavetnice rudarjev svete Barbare, zdaj poteka ob zaključku šolanja. Na ljubljanski montanistiki skačejo čez kožo študenti zadnjega letnika in absolventi, saj skok čez kožo poteka vsaki dve leti.

V Velenju se je prvi skok čez kožo zgodil šele po drugi svetovni vojni, leta 1961. Tega leta je šolanje zaključila prva generacija dijakov tedaj triletne industrijske rudarske šole, ustanovljene leta 1958. Potekal je 3. julija kot del dogodkov ob rudarskem prazniku, ki ga vsi slovenski rudarji od leta 1952 na ta dan obeležujejo kot spomin na tridnevno gladovno stavko v zagorskih premogovnikih.

Od tedaj pa do lani se je v neprekinjenem nizu na različnih lokacijah v Velenju zvrstilo že 61 skokov.