Na okrogli mizi o problematiki slovenskih znanstvenoraziskovalnih organizacij
Ljubljana, 31. marca - Uspešnost raziskovalne sfere v Sloveniji se povečuje, za boljšo integriranost v mednarodni prostor pa je treba nasloviti probleme, kot je kadrovska podhranjenost, prostorska stiska raziskovalnih institucij in financiranje raziskovalnih projektov, so danes na okrogli mizi poudarili predstavniki vodstev znanstvenoraziskovalnih institucij.
"Upam si reči, da je slovenska znanost glede na okoliščine odlična, dviguje se tudi finančni delež, ki ga črpamo iz razpisov Evropske komisije, skladno s tem pa tudi organizacijska in administrativna podpora, kar pa še ne pomeni, da je idealna. Če bi bila slednja na res visoki ravni, bi bilo črpanja sredstev še bistveno več," je dejal prorektor Univerze v Novi Gorici Matjaž Valant.
Po besedah prorektorja Univerze v Mariboru Deana Korošaka mora Slovenija kot majhna država za boljšo vključenost v mednarodni prostor v raziskovalni sferi vzgajati tako vrhunskost, ki se lahko zgodi le z določenim načrtnim usmerjanjem sredstev in potencialov kot tudi s pokrivanjem vseh znanstvenoraziskovalnih področij. "Kako to najbolje izpeljati, pa je v rokah nacionalnih odločevalcev, agencij in ministrstev," je dejal.
Kot je izpostavil direktor Javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo Janez Povh, je v državi predvsem pomembno spodbuditi investiranje v gradnjo infrastrukture mednarodnega pomena, poudaril pa je tudi pomembnost vključevanja in povezovanja raziskovalnih institucij v centre odličnosti.
Na pomembnost gradnje nove infrastrukture pa je opozoril tudi direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. Po njegovem mnenju je to pomembno tudi zato, ker se v državi mnoge raziskovalne institucije soočajo z zastarelostjo prostorov in prostorsko stisko. Skupaj z rektorjem Univerze v Ljubljani Gregorjem Majdičem sta naslovila tudi problem pomanjkanja kadrov. Predvsem mladi se namreč zaradi boljših raziskovalnih priložnosti odločajo za delo v tujini. "Kadri so pri nas zelo slabo ovrednoteni, zato pa jih tudi izgubljamo," je izpostavil Anderluh.
Današnja okrogla miza je potekala v sklopu dogodka So-ustvarjanje programa Obzorje Evropa: Od strateškega planiranja do razpisov, ki sta ga organizirala Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) v Bruslju in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Na dogodku so med drugim predstavili program Obzorje Evropa (Horizon Europe) in ukrepe ERA.
Evropska komisija je namreč v zaključni fazi posvetovanja z deležniki glede priprave strateškega programskega dokumenta za obdobje 2025-2027, ki bo predstavljal glavne usmeritve za nadaljnje oblikovanje delovnih programov in posledično razpisov za nepovratna sredstva EU. Program se osredotoča predvsem na globalne izzive in steber evropske industrijske konkurenčnosti podjetij. Obsega tudi del programa za širitev udeležbe in krepitev evropskega raziskovalnega prostora.