Skupni izziv za kopanje v Ljubljanici in Seni je kanalizacijski sistem

Slabo mikrobakteriološko kakovost vode v reki Seni, ki so jo organizatorji letošnjih olimpijskih iger v Parizu spremenili v plavalni bazen, naj bi povzročile predvsem obilne padavine. Kljub dodatnim investicijam v infrastrukturo v vrednosti 1,4 milijarde evrov, ki naj bi ob deževju zmanjšale razbremenjevanje kanalizacijskega sistema v reko, se to še vedno dogaja.

Podoben problem s kanalizacijskim sistemom imamo tudi v Ljubljani z reko Ljubljanico. Rezultati mikrobioloških preiskav, ki jih izvajajo na ljubljanski mestni občini, so pokazali, da kakovost vode v reki še vedno ne zadostuje kriterijem za pridobitev statusa kopalne vode. Preseganja patogenih bakterij so zaznali predvsem na območju Špice pod kavarno Astoria, pri gostilni Livada in pred izlivom Ižice na koncu Črne vasi.

Kot poudarjajo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, so za onesnaženost Ljubljanice sicer krivi različni dejavniki, med drugim tudi nezakoniti ali nenadzorovani izpusti, ki odvajajo nevarne ali škodljive snovi, neposredno v okolje, ali pa izpusti iz greznic na območjih z neurejeno kanalizacijo. Tako kot pri Seni, pa pomembno težavo predstavljajo razbremenilniki, ki ob nalivih mešanico komunalne in padavinske odpadne vode prelivajo v reko, da bi s tem razbremenili kanalizacijski sistem.

"Danes sicer nove kanalizacijske sisteme gradimo pretežno kot ločen sistem, padavinsko in komunalno odpadno vodo tako odvajamo po ločenih ceveh. Problem pa je, ker je večina obstoječih kanalizacijskih sistemov še vedno mešanih, vpeljava ločenega sistema pa predstavlja tudi velik finančni in izvedbeni zalogaj," je za STA dejal raziskovalec na oddelku za okoljsko gradbeništvo Matej Radinja.

Po podatkih EU se preko razbremenilnikov v vode prelije približno 18 odstotkov vseh odpadnih voda v EU, ki vsebujejo hranila, organske snovi, patogene organizme in mikroonesnaževala, kar predstavlja veliko grožnjo za vodne ekosisteme. Evropski parlament je tako 10. aprila 2024 potrdil besedilo prenovljene direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode, ki bo imela večji poudarek tudi na padavinskih vodah. Nova direktiva prepoznava razbremenilnike na kanalizacijskih sistemih kot znaten vir onesnaženja površinskih voda.

"Okvirni cilj direktive je zagotoviti, da se med deževjem v reke, jezera in morje iz kanalizacijskih sistemov prelije največ dva odstotka celoletne obremenitve komunalne odpadne vode, ki se na čistilni napravi zbere v suhem vremenu," je poudarila profesorica oddelka za okoljsko gradbeništvo Nataša Atanasova.

Ključna rešitev modro-zelena infrastruktura

Po besedah Radinje, se zaradi podnebnih sprememb in povečane urbanizacije v svetu sicer spreminja paradigma ravnanja s padavinsko vodo, s katero želijo v čim večji meri upravljati na mestu nastanka. "Padavinske vode se tako ne odvaja čim hitreje v kanalizacijo, ampak se jo zadrži, ponovno uporabi in ponika. Šele ko so vse ostale možnosti izčrpane, se jo odvaja v kanalizacijski sistem," je dejal Radinja.

Kot je dodal, ljubljanska občina izvaja aktivnosti v smeri čim večje priključitve obstoječih stavb na kanalizacijski sistem, kar je prav tako korak v pravo smer. V Ljubljani so bili okoli leta 2011 z namenom izboljšanja hidravličnega delovanja kanalizacijskega sistema in zmanjšanja negativnega vpliva na okolje zgrajeni tudi kar trije podzemni zadrževalniki, in sicer pred centralno čistilno napravo v Zalogu, na Stolpniški ulici za Bežigradom in ob Kajuhovi cesti v Mostah. "Gre za tako imenovano sivo infrastrukturo oz. ukrepe na koncu cevi, ki so lahko dobra dopolnitev celovitemu upravljanju s padavinsko vodo na izvoru, težko pa ga v celoti nadomestijo," je povedal.

Kot eno od ključnih rešitev vodarska stroka zato poudarja pomen modro-zelene infrastrukture, ki rešuje problem padavinske vode na viru nastanka. Gre za ukrepe, ki izkoriščajo naravne procese za zadrževanje in čiščenje odpadne vode ter hkrati prinašajo dodatne koristi za prebivalce, kot so hlajenje okolja, spodbujanje biodiverzitete in izboljšanje kakovosti bivanja.

"S preoblikovanjem urbanih površin, kot so strehe, pločniki, trgi in kolesarske steze, v modro-zeleno infrastrukturo z zelenimi strehami, deževnimi vrtovi, jarki z (vlagoljubnim) rastlinjem, ki so napolnjeni s prepustnimi materiali, te površine ne služijo več le svojemu osnovnemu namenu, temveč tudi zadržujejo, vpijajo in čistijo padavinsko vodo," pa je poudarila Atanasova. Na ta način tudi pomagajo obstoječemu kanalizacijskemu sistemu, da razbremenilniki delujejo čim manjkrat, je dodala.

V tujini, na primer v Gorli Maggiore blizu Milana, tako že obstaja vrsta primerov, kjer so problem razbremenilnikov rešili z rastlinskimi čistilnimi napravami, ki so lahko del parkovne ureditve. "Gre za koncept celovitega upravljanja s prostorom, kjer je voda pomemben dejavnik, vendar pri nas temu še ne posvečamo dovolj pozornosti," je dodal Radinja.

Meni, da bi morali pri vsaki gradnji najprej preveriti, kako se voda obnaša na gradbeni parceli in v širši okolici, ter na podlagi tega izbrati najboljšo rešitev, saj "upravljanje z vodo pogosto presega meje posamezne parcele".

Kot je dodal, so strokovnjaki, ki bi znali uvesti celovito upravljanje z vodo v mestih, ravno diplomanti študija vodarstva in okoljskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL. Vendar pa se za tovrstni študij kljub velikemu povpraševanju delodajalcev odloča premalo študentov, kar povzroča kadrovsko stisko na tem področju.

Vodarska stroka z željo po čim hitrejši vzpostavitvi kopališča na ljubljanski Špici

Kljub onesnaženosti Ljubljanice na občini še vedno vztrajajo pri načrtih za kopališče na ljubljanski Špici. Kopanje v Ljubljanici naj bi bilo možno že leta 2026, ko bo županu Zoranu Jankoviću potekel trenutni mandat. Tudi vodarska stroka si želi, da bi se tovrstne napovedi čim hitreje uresničile.

"Vzpostavitev naravnega kopališča v mestu, ni zgolj všečna politična obljuba, ampak v zaostrenih razmerah klimatske krize tudi eden od ključnih ukrepov zagotavljanja dostopnih hladnih okolji, kamor se lahko meščani zatečejo v času vročinskih valov, saj ne živijo vsi v klimatiziranih stanovanjih," je poudarila Atanasova.

Napoved bo po njenih besedah sicer uresničljiva, ko bodo sanirani vsi viri fekalnega onesnaženja v vplivnem območju Špice in manjših pritokov Ljubljanice, kot sta Mali Graben, Ižica itd.