Članek raziskovalcev Kemijskega inštituta objavljen v ugledni znanstveni reviji
Ljubljana, 14. aprila - Raziskovalci Kemijskega inštituta so na področju načrtovanih interakcij med proteini izvedli raziskavo svežnjev štirih vijačnic ter vpeljali strategijo segmentacije. Rezultati raziskave so bili v obliki znanstvenega članka objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nature Communication, so sporočili s Kemijskega inštituta.
Načrtovane interakcije med proteini so odlično orodje za razvoj raznovrstnih aplikacij v sintezni biologiji in biomedicini, so še zapisali v sporočilu za javnost. Z željo po razširitvi možnosti oligomerizacije so se raziskovalci pod vodstvom Romana Jerale lotili raziskave svežnjev štirih vijačnic 4HB.
Vpeljali so strategijo segmentacije 4HB, s katero so 4HB ločili na različne dele, ki omogočajo sestavljanje do štirih različnih proteinov v proteinski kompleks. Pripravljeni oligomerizacijski moduli so bili implementirani v regulacijo sesalskih celic za sestavljanje cepljenih encimov, izražanje genov ali uravnavanje celic CAR-T.
Rezultati so bili objavljeni v obliki izvirnega znanstvenega članka z naslovom Strategija segmentacije de novo načrtovanih svežnjev štirih vijačnic širi nabor oligomerizacijskih domen za regulacijo celičnih procesov. Raziskovalni članek zajema eksperimentalno delo, ki je potekalo na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Avtorji študije so Jerala, Estere Merljak in Benjamin Malovrh.
V zadnjih letih je tehnologija de novo zasnovanih proteinov omogočila velik napredek na področju sintezne biologije. Vendar pa ima de novo načrtovanje majhnih interakcijskih modulov, kot so obvite vijačnice in svežnji štirih vijačnic, določene omejitve.
Za premagovanje teh omejitev so raziskovalci implementirali metodo segmentacije na 4HB, kar omogoča ustvarjanje različnih oligomerizacijskih domen iz enega samega 4HB. Da bi razširili vsestranskost novo pripravljenih oligomerizacijskih domen, so implementirali segmentacije 4HB kot sintetična orodja na različne biološke procese: transkripcijske regulatorje, proteazno regulirane dimerizacijske module in proteazno kaskado, kemično inducibilne trimerizacijske module in dvojne CAR-T module za prepoznavanje različnih kombinacij ligandov na rakavih celicah, so še sporočili s Kemijskega inštituta.