Na IJS ob svetovnem kvantnem dnevu o raziskovalnih dejavnostih in priložnostih

Cikel dogodkov, s katerimi bodo obeležili svetovni kvantni dan, se danes zaključuje z internim predavanjem Philippa Bouyerja na temo kvantne senzorike. Že v torek popoldne pa je na IJS potekal osrednji dogodek ne temo pomena kvantnih tehnologij s predstavitvijo raziskovalnih dejavnosti na tem področju.

Kot je v uvodu torkovega dogodka povedal direktor IJS Boštjan Zalar, je človeštvo po stotih letih od odkritja kvantnih pojavov prvič v položaju, ko te pojave lahko izkoristi ne zgolj za znanstvena odkritja ampak tudi vsakodnevne aplikacije. Kvantna znanost in tehnologije so po njegovih navedbah tudi strateškega pomena ne le za IJS, ampak tudi državno komunikacijsko infrastrukturo v kontekstu digitalne preobrazbe. "Naša naloge je, da pomagamo družbi te nove tehnologije razvijati čimbolj razumno in čimbolj etično," je poudaril.

Eden glavnih izzivov, ki so ga udeleženci izpostavili, je osveščanje javnosti in odločevalcev o tem, zakaj so investicije v kvantne tehnologije smiselne. Precej težje jih je promovirati kot denimo e-mobilnost, saj gre za področje dolgoročnega razvoja, ki v trenutni fazi potrebuje veliko finančnih sredstev. Zato je predstavljanje razvoja in možnosti, ki jih kvantne aplikacije odpirajo, še toliko bolj pomembna, je poudaril gostujoči predavatelj, fizik Tommaso Calarco.

Calarco je sicer glavni pobudnik evropskega Kvantnega manifesta, ki je pripeljal do vzpostavitve milijarde evrov vrednega krovnega evropskega programa Quantum Flagship. V okviru slednjega vodi Quantum Community Network, enega od koordinacijskih organov projekta s ciljem, da bi evropski raziskovalni prostor postal vodilni na področju kvantnih tehnologij. V svojem prispevku je predstavil glavna področja razvoja teh tehnologij, kot tudi oblike organiziranja, ki ta razvoj podpirajo.

Kot je poudaril, se je Slovenija v razvoju kvantnih znanosti že zapisala na evropski zemljevid, tako z raziskovalnim delom kot aplikativnimi vidiki. Med slednjimi je izpostavil tudi vlogo Slovenije pri vzpostavitvi prve mednarodne kvantne povezave med Trstom, Ljubljano in Reko leta 2021. Po Calarcovih navedbah so trenutna vodilna področja aplikacij kvantnih tehnologij denimo izredno natančna orodja za merjenja časa, medicinske naprava za slikanje in merjenje možganske aktivnosti, sistemi za distribucijo kvantnih kriptografskih ključev, kvantni računalniki in procesorji ter kvantni senzorji in simulatorji.

Pozdravil je tudi sodelovanje slovenskih znanstvenikov v raziskovalnih programih, kot je denimo QuantERA, ob tem pa dodal, da je v prihodnje ključnega pomena povezovanje in sodelovanje tudi na področju prenosa raziskovalnih ugotovitev v faze prototipiranja in nenazadnje industrijsko produkcijo. Le tako bomo lahko regionalno ohranili relativne razvojne prednosti, ki smo jih do sedaj dosegli, je poudaril.

Svoje projekte in delo so v okviru dogajanja predstavili tudi Zala Lenarčič, Peter Jeglič in Jure Brence z IJS, Tomaž Prosen in Rainer Kaltenbaek s Fakultete za matematiko in fiziko (FMF UL) ter Janez Krč s Fakultete za elektrotehniko (FE UL). Med drugim so predstavili načrt oblikovanja združenega središča za kvantne znanosti v okviru IJS, vzpostavitev kvantnega laboratorija, infrastrukturnega in izobraževalnega središča na FMF ter mednarodni projekt razvijanja kvantnih čipov, v katerem sodeluje FE UL.