Projekt SI4CARE s pomembnimi rešitvami na področju staranja prebivalstva in dolgotrajne oskrbe

Po mnenju strokovnjakov staranje prebivalstva v Sloveniji in drugih državah Evrope ter sveta predstavlja velik izziv, ki ga je treba ustrezno nasloviti. Problemi, povezani s povečevanjem števila starejših, kot so zagotavljanje kakovostne oskrbe, zagotavljanje ustrezne infrastrukture za storitve dolgotrajne oskrbe, soočanje s stigmo in diskriminacijo starostnikov ter zagotavljanje trajnostne prihodnosti za vse generacije, že sedaj močno vplivajo na družbo in na njen prihodnji razvoj. Vedno bolj se zato povečujejo potrebe po socialnih in zdravstvenih storitvah ter programih namenjenih starejšim, so poudarili.

Projekt SI4CARE stremi k zdravemu in družbeno vključenemu staranju

Kot so na konferenci poudarili sodelujoči, pomemben del rešitve lahko predstavlja ravno projekt SI4CARE, ki stremi k zdravemu in družbeno vključenemu staranju, predvsem z razvojem telemedicine.

Glavni cilj projekta je prispevati k ustvarjanju učinkovitega ekosistema za uporabo socialnih inovacij v okviru integrirane socialne in zdravstvene oskrbe starostnikov v državah Jadransko-jonsko regije (Adrion), zlasti na odročnih območjih.

V projektu sodelujejo strokovnjaki z različnih področij iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Grčije, Črne Gore in Srbije. Izdelan je bil z iniciativo konzorcija raziskovalcev ljubljanske ekonomske fakultete, ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, skupaj z Institutom Jožef Stefan ter pridruženimi partnerji iz Jadransko-jonske regije. Projekt, vreden 2,37 milijona evrov, sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Jadransko-jonskega transnacionalnega programa.

Po besedah vodje projekta SI4CARE na Univerzi v Ljubljani Vlada Dimovskega je povezovanje mednarodne skupnosti in deležnikov z različnih področij ena od ključnih nalog projekta. Kot je poudaril sodelujoči v projektu Guido Piccoli iz podjetja ALOT, projekt med seboj povezuje zlasti akademsko sfero, ki razvija ideje, in zasebna podjetja, ki razvijajo rešitve na področju zdravstvenega varstva in socialne oskrbe. Pomembno vlogo po njegovih besedah pa ima tudi javna uprava z razvijanjem ustrezne politike za razširjanje digitalnih rešitev in za spodbujanje njihove uporabe v vsakdanjem življenju.

V okviru projekta zaživele številne storitve in aktivnosti

V sklopu skoraj tri leta trajajočega projekta, ki se bo zaključil maja, je bilo do sedaj uspešno testiranih 13 pilotnih projektov, spisana transnadnacionalna strategija na področju staranja za Jadransko-jonsko regijo in pripravljenih osem akcijskih načrtov. Vključeval je 10 projektnih in 18 pridruženih partnerjev.

Po besedah Dimovskega velik dosežek tega projekta predstavlja akcijski načrt za staranje v 21 točkah, ki ga je ljubljanska univerza prispevala kot slovenska partnerica. Dokument so tudi že predstavili ministrstvu za solidarno prihodnost z željo, da ta integrira ključne zaključke tudi v svojo strategijo integrirane zdravstvene oskrbe starostnikov.

Ljubljanska univerza je ob podpori partnerjev v projektu ustanovila tudi multidisciplinarni raziskovalno-razvojni center za socialne inovacije za aktivno in zdravo staranje. V centru, ki želi postati evropski center znanja na tem področju in prostoru, bodo spodbujali aktiven in strateški pristop k področju družbenega razvoja in se spopadali z izzivi, kot je nadpovprečno hitra rast starajočega se prebivalstva. Glavni cilj centra je med drugim tudi povezati strokovnjake z različnih področij.

"Gre za integralno zgodbo, ki jo moramo vsi skupaj prevzeti in vsi skupaj na njej delati, da bi zagotovili za starost primerne pogoje in tudi socialno angažiranost," je pojasnil Dimovski.

Slovenija je v okviru projekta realizirala tudi štiri pilotne projekte. Prvi je povezan z odpiranjem enote za stanovalce z demenco za spodbujanje aktivnosti, drugi je omogočil dostopnost do integrirane dolgotrajne oskrbe, v okviru tretjega so razvili mobilno aplikacijo za obvladovanje srčnega popuščanja, četrti pa je omogočil individualizirano vadbo na podlagi biomehanskih meritev.

Na konferenci so o svojih pilotnih aktivnostih v okviru projekta spregovorili tudi tuji gostje in partnerji projekta. Po besedah strokovnjaka na področju demence Sokratisa Papageorgiouja z Nacionalne in Kapodistrijske univerze v Atenah so v Grčiji na primer oblikovali posebno ambulanto za spomin, demenco in Parkinsonovo bolezen preko državne telemedicinske mreže. Glavni namen je bil omogočiti večjo dostopnost primarnega in sekundarnega zdravstva starejšim prebivalcem, zlasti tistim, ki živijo na oddaljenih območjih. Razvijajo pa tudi posebne programe telesne dejavnosti za starejše in bolnike s kognitivnimi motnjami, ki se bodo izvajali izključno preko spleta.

Projekt SI4CARE deležen mednarodne podpore

Projekt je v mednarodnem prostoru deležen velike podpore. Evropska komisija ga je ocenila kot vzorčni primer vzpostavitve učinkovitega in delujočega ekosistema socialnih inovacij. Med drugim sta prizadevanja programa pohvalili evropska komisarka Dubravka Šuica in častna pokroviteljica konference, predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki sta na konferenci zbrane nagovorili preko videonagovora.

Podporo projektu SI4CARE pa je izrazila tudi evropska poslanka Romana Tomc. Ob tem je opozorila, da se Evropa danes sooča s številnimi kratkoročnimi krizami, dolgoročne, med njim tudi demografija, pa posledično ostajajo ob strani. Evropske institucije se po njenih besedah tega problema zavedajo in ga naslavljajo tako v Evropski komisiji kot v Evropskem parlamentu.

V okviru projekta podpisali memorandum o soglasju za zdravo in družbeno angažirano staranje

V sklopu projekta SI4CARE so sodelujoče države na četrtkovi konferenci podpisale tudi memorandum o soglasju za zdravo in družbeno angažirano staranje. S podpisom se države podpisnice strinjajo, da so odgovornosti in naloge javnih uprav in deležnikov v zdravstvu, opisane znotraj petih strateških stebrov v transnacionalni strategiji, ključne za učinkovit razvoj ekosistema dolgotrajne oskrbe.