Na SAZU posvet o upodatkovanju družbe in družbenih ved
Ljubljana, 16. maja - Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti bo v sredo potekal posvet o upodatkovanju (datafikaciji) družbe in družbenih ved. Vedno večja količina podatkov, ki se ustvarja na internetu in večinoma konča odtujena od podatkovnih ustvarjalcev, v zasebni lasti korporacij, namreč predstavlja pomembno družbeno in družboslovno vprašanje, so zapisali organizatorji. O izzivih, povezanih s tem, bodo na dogodku spregovorili predstavniki družboslovja, računalništva, humanistike in medicine.
Posvet na pobudo akademika Slavka Splichala organizira Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU). Kot je pojasnil Splichal, "analitika velikih podatkov, umetna inteligenca, vse pomembnejša vloga podatkovno usmerjanih empiričnih raziskav v oblikovanju našega razumevanja sveta povečujejo spoznavne, teoretske in metodološke izzive tudi za družbene vede".
"Ob tem je eden največjih problemov v tem, da je odločanje o vrsti podatkov, ki se zbirajo, hranijo in analizirajo, netransparentno in zaklenjeno z režimi varovanja intelektualne lastnine in poslovne tajnosti, velika večina podatkovnih skladišč pa je v zasebni lasti platformnih korporacij. Zaradi tega imajo raziskovalci pogosto zelo omejen dostop do sistematično zbiranih in shranjevanih podatkov," je povedal.
Posvet bo tako po besedah Splichala iskal odgovore tako na praktična vprašanja, zlasti kako ustvariti in ohranjati ustrezno družboslovno podatkovno infrastrukturo v Sloveniji, kot na številna teoretska vprašanja, kot so, kako upodatkovanje spreminja raziskovalno prakso družbenih ved, kakšna je vloga upodatkovanja v družboslovnih disciplinah in akademskih skupnostih in kako upodatkovanje spreminja odnos med družbenimi vedami in družbo. Odgovore na ta vprašanja bodo na interdisciplinarnem posvetu iskali raziskovalci z različnih znanstvenih področij od umetne inteligence in medicine, predvsem pa s področja družbenih ved.
Na dogodku, ki se bo začel ob 10. uri, bo Splichal uvodoma spregovoril o upodatkovanju družbe in družbenih ved, akademik in profesor Ivan Bratko s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL) bo spregovoril o premikih v umetni inteligenci, državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić pa o razvoju podatkovne infrastrukture v Sloveniji. O digitalni infrastrukturi za slovenski jezik bo govoril Simon Krek z Instituta Jožef Stefan (IJS), Gregor Leban z IJS bo predstavil uporabo umetne inteligence za identifikacijo globalnih dogodkov iz novic, Luka Kronegger s Fakultete za družbene vede (FDV) UL pa bo govoril o spletnem strganju za ohranjanje in analizo medijskih vsebin.
Po odmoru bodo sledila še predavanja Vojka Gorjanca s Filozofske fakultete UL na temo infrastrukture za (slovensko) digitalno humanistiko, Boris Mance in Jernej Kaluža s FDV UL bosta spregovorila o digitalnih platformah in tehnološkemu usmerjanju razvoja medijev, Boštjan Špetič iz Računalniškega muzeja pa o primerih rastoče strukturirane semantične zbirke podatkov in analiz zgodovine informatizacije v Sloveniji. Na temo izzivov digitalizacije za ohranjanje in zgodovinjenje slovenske filmske dediščine bodo govorili Polona Petek, Rok Kajzer Nagode in Lev Predan Kowarski z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL, na temo podatkov o zdravju in družbe bo pregovoril Iztok Štotl iz UKC Ljubljana, Pika Šarf iz urada informacijskega pooblaščenca pa bo predstavila vplive upodatkovanja družbe na pravo in pravno regulacijo uporabe podatkov.