V Ljubljani podelili Prometeje znanosti in naziv komunikatorice znanosti 2022

Častni letni naziv Komunikator/Komunikatorica znanosti je najvišje priznanje, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija (SZF) za dosežke na področju komuniciranja znanosti v Sloveniji od leta 2013 dalje. Na letošnji razpis je pravočasno prispelo šest vlog, o dodelitvi častnega naziva pa je odločal znanstveni odbor, ki mu predseduje Matic Lozinšek z Instituta Jožef Stefan, sestavljajo pa ga raziskovalci in novinarji, ki pokrivajo znanost.

Nosilca letošnje listine Finalist nacionalnega izbora Komunikator znanosti leta 2022 sta postala matematik Andrej Bauer in biolog Lovrenc Lipej. Bauer je priznanje prejel za izjemen članek, ki je bil objavljen v Bulletin of the American Mathematical Society leta 2017 in nagrajen z nagrado Levi L. Conant Prize v letu 2022, Lipej pa za knjigo esejev s področja znanosti o morju z naslovom Podobe iz modrine, ki je bila objavljena leta 2022.

Prestižni naziv Komunikatorica znanosti leta 2022 je letos šel v roke znanstvenici Saši Novak Krmpotič z Instituta Jožef Stefan (IJS) in Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, in sicer za zasnovo in usmerjanje sedaj že dolgoročnega projekta Znanost na cesti.

Gre za projekt, v okviru katerega raziskovalci že deset let nastopajo pred splošno javnostjo v dvojici z novinarji-moderatorji po več slovenskih krajih. V okviru spletišča Znanost na cesti deluje tudi blog, ki ga o svojem delu pišejo raziskovalke in raziskovalci. Nagrajenka je tudi avtorica številnih poljudnih prispevkov o znanosti, objavljenih v domačih in tujih medijih. Svoje bogato znanje in izkušnje s področja komuniciranja znanosti pa nesebično deli tudi z mladimi generacijami. Tako na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana magistrske in doktorske študente poučuje v okviru predmeta Komuniciranje znanosti, med drugim piše v obrazložitvi nagrade.

V svojem nagovoru je nagrajenka Novak Krmpotič med drugim poudarila pomen komuniciranja znanstvenikov javnosti. Kot je dejala, je prav, da se znanstveniki oglašajo povsod, kjer se le da, sicer jih bodo preglasili "ljubiteljski znanstveniki", ki znanost razumejo po svoje in jo širijo tam, kjer znanstvenikov morda ni.

Izpostavila je tudi svoje tihe želje za znanost, med katerimi so več znanosti na javni televiziji, več sredstev za znanost ter razglasitev državnega praznika - Dneva znanosti. Na Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS) in pristojni ministrstvi pa je med drugim naslovila predlog za vključevanje družboslovja pri snovanju projektov tudi na področju naravoslovja in tehnike, obvezno predstavljanje raziskovalnih izzivov in dosežkov laični javnosti, uvedbo laičnih povzetkov ter izobraževanje in spodbujanje mladih, da bodo znanost upali in znali komunicirati tudi na poljuden način.

Na prireditvi so podelili tudi priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, in sicer posameznikom in skupinam. Med posamezniki so priznanja prejeli Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja, Nataša Vaupotič s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, novinarke Saša Senica z Dela ter Urška Henigman in Špela Novak z Radia Slovenija, Andrej Godec s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL), Uroš Novak in Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta, Jana Mali s Fakultete za socialno delo (UL) ter Miro Pušnik iz Centralne tehniške knjižnice UL.

Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti ter za vzorno donatorstvo pa so prejeli Majda Žigon, Veronika Abram, Gregor Stražar, Marko Topič in Simon Horvat.