Pomanjkanje tujih raziskovalcev v Sloveniji posledica slabe promocije znanstvenih dosežkov

Direktorica Javne agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris) Špela Stres je izpostavila, da ima Slovenija izjemne pogoje in tudi dobro zastavljene instrumente, s katerimi privablja raziskovalce iz tujine. "Imamo prelepo naravno okolje in veliko ponudbo zelo raznolikih raziskovalnih tem, ki jih odlično obvladujemo," je dejala.

Kot dober instrument je med drugim izpostavila tudi shemo doktorskega študija Marie Sklodowska-Curie, ki na področju doktorskega študija ponuja sofinanciranje raziskovanja in izobraževanja tako domačih kot tujih raziskovalcev. Po njenih besedah pa se zlasti pri privabljanju tujega kadra soočamo z nekaterimi izzivi, ki jih je treba nasloviti.

Govorci so se strinjali, da je za dobro znanost potrebna internacionalizacija in povezovanje znanj tako tujih kot domačih raziskovalcev. Namestnica direktorice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer je sicer izpostavila, da Slovenija za tujce, zlasti tiste, ki imajo visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, ni posebej privlačna. V poročilu o produktivnosti za lansko leto so zato po njenih besedah pripravili tudi priporočila glede ukrepov za zagotavljanje zadostnega obsega delovne sile. Med ukrepi so izpostavili tudi aktivno migracijsko politiko, ki bo med drugim privabljala kader, še posebej visoko izobražen kader iz tujine.

Govorci so se strinjali, da je razlog za neuspešnost Sloveniji pri privabljanju tujih raziskovalcev zlasti v premajhni promociji znanstvenih dosežkov. "Treba je širiti zgodbe o tem, kaj se pri nas da delati, katere razvojne preboje smo ustvarili, na ta način bomo tudi spodbudili ljudi, da pridejo v Slovenijo," je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Kot je poudaril, na področju davčne politike letos s prenovo zakona o zaposlovanju tujcev spodbujajo zaposlovanje izobražene in visoko kvalificirane tuje delovne sile po evropski modri karti. Po novem se bodo tisti, ki bodo izpolnjevali ustrezne kriterije, lahko z evropsko modro karto zaposlili v 30 dneh, je poudaril. Kot pomemben izziv za pomanjkanje tuje delovne sile je Mesec izpostavil tudi predraga stanovanja.

Rektor Univerze v Novi Gorici Boštjan Golob je opozoril, da tuje kadre ne smemo iskati zgolj tam, kjer jih zahteva trg dela. "Še posebej na področju visokega šolstva moramo ponuditi mladim ljudem širok nabor odličnih, kvalitetnih študijskih programov. Le tako bomo namreč lahko ustvarjali poklice prihodnosti," je dejal.

Sogovorniki so med drugim poudarili, da je potrebno ustrezno raziskovalno okolje in priložnosti ustvarjati tudi za slovenske raziskovalce. Primer dobre prakse je podjetje Novartis. Po besedah globalne vodje inovacij v oddelku za tehnične raziskave in razvoj v Novartisu Mateje Kramer tako dijakom kot študentom ponujajo različne štipendije in možnost opravljanja prakse, vedno več pa se povezujejo tudi z inštituti in akademskim okoljem, kjer z raznimi projekti in predavanji širijo svoje znanje in delijo dragocene izkušnje.

Okrogla miza je potekala v okviru Tedna Kemijskega inštituta.