Na posvetu o prednostih sistemov umetne inteligence za pomoč človeku

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je na okrogli mizi z naslovom Umetna inteligenca: Revolucija ali evolucija? v okviru tedna Kemijskega inštituta poudarila, da je treba nove tehnologije in orodja, ki prinašajo številne prednosti, izkoristiti. Ljudi je treba opozoriti na tveganja, je dejala, pri čemer pa je bila kritična do razprav predvsem v Evropi, da bodo nove tehnologije uničile človeštvo.

"Kot družba smo pred ključnim izzivom, da ljudi naučimo in priučimo, kako uporabljajo te nove tehnologije," je poudarila profesorica z ljubljanske ekonomske fakultete Polona Domadenik. Da podjetja vpeljujejo nove tehnologije z namenom, da ljudje, ki jih uporabljajo, postanejo bolj učinkoviti, ter da pretehtajo, na katerih področjih jih potrebujejo in njihove učinke pravilno izmerijo.

Po mnenju profesorice Smiljana Gartner z mariborske filozofske in pedagoške fakultete je pri soočanju z novimi modeli potrebna prava mera strahu oz. previdnosti, in ne pretiravanje v eno ali drugo smer. Za to, da procesov ne zaustavljaš ali blokiraš, je potrebno veliko znanja in izobraževanje, da ljudje temu slepo ne verjamejo, temveč na to gledajo z neko kritično distanco, je opisala. Po njenem je treba ustrezno izobraziti tako otroke kot učitelje.

Da so pomembna znanja iz informatike in računalništva učiteljev in mladih, da bodo postali umni uporabniki in ustvarjalci, je ocenila tudi ravnateljica ljubljanske Gimnazije Vič Alenka Krapež. A še bolj pomembna so temeljna znanja, ki jih mora človek osvojiti: "Vsak kemik je najprej kemik, orodje pa uporabi takrat, ko ga potrebuje." Ljudje brez znanja ne bomo znali razločevati med tem, kaj je res in kaj ni, saj je nevarnost digitalizacije poplava polovičnih resnic ali celo laži. "Če ne veš, potem zagrabiš in postaneš žrtev," je opozorila.

Tehnologija lahko ljudem po mnenju sogovornikov pomaga na številnih področjih, pri čemer so vse bolj glasni pozivi k ustrezni regulaciji. Kot je povedala Domadenik, na ekonomski fakulteti študentom ne prepovedujejo uporabe ChatGPT, v novih pravilih za pisanje zaključne naloge pa so opredelili, da ta ne more biti avtor člankov, lahko pa je metoda, pri čemer mora avtor naloge podrobno navesti, na kakšen način jo je uporabil.

Tudi po mnenju raziskovalca Žige Avsca iz podjetja Deep Mind takšni modeli povečujejo učinkovitost na nekaterih področjih, a znanstveniki morajo navedbe in dejstva preveriti. "To vidim kot orodje," je dejal. Veliko je znanega, veliko ostaja še neznanega - z modeli ne bomo kar naenkrat odkrili novih zdravil, lahko pa nam bodo pri tem pomagali. Kot je menila Gartner, to ne blokira inovativnosti, lahko jo spodbuja, saj ljudje potrebujemo različne spodbude. "Če umetna inteligenca ščiti človekove pravice, je koristna in lahko spodbuja inovacije," pa je dodala ministrica.

Nove tehnologije po besedah profesorja z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko Marka Robnika Šikonje temeljijo na globokih nevronskih mrežah in na zelo velikih zbirkah podatkov, največji preboj pa so v zadnjem času naredili jezikovni modeli. Z njim lahko in tudi moramo voditi kup procesov, sicer industrija ne bo konkurenčna. Nejc Robida z ljubljanske filozofske fakultete ter fakultete za računalništvo in informatiko je povedal, da skušajo za te modele pridobiti čim več gradiva v slovenščini, da bi ti postali čim boljši.

"Korporativni interes ni tako močan za jezike, kot je slovenščina, zato moramo za to infrastrukturo poskrbeti sami. Trudimo se, da bi prevzeli pobudo, da bi raziskovalcem in podjetjem dali možnosti, da lahko ta orodja razvijajo na podlagi kakovostnih gradiv," je pojasnil in opozoril na težave financiranja. Velik pripomoček so prevajalniki, je še povedal in menil, da s temi modeli tudi jezikoslovci pridobivajo nova znanja.