Letošnji Preglovi nagrajenki za izjemne dosežke sta Ema Žagar in Bojana Žegura

Ema Žagar je vodja odseka za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu. Je mednarodno priznana znanstvenica na področju kemijske reciklaže polimernih materialov. To področje ni zgolj zahteven znanstveni izziv, temveč se z njim vse intenzivneje sooča celotno človeštvo. Raziskovalna skupina pod vodstvom Eme Žagar je razvila učinkovit postopek kemijske reciklaže alifatskih poliamidov, znan primer tovrstnih materialov so najloni, navajajo inštitutu.

Na področju reciklaže odpadne plastike se je Žagar intenzivno ukvarjala tudi s kemijsko reciklažo poliuretanskih pen. Njeni raziskovalni dosežki so naleteli na širok odziv strokovne javnosti, zanje je prejela tudi nagrado Odlični v znanosti ter več nagrad za najboljše inovacije. V zadnjem obdobju je objavila več kot 50 znanstvenih člankov, tudi v najuglednejših revijah s področja polimerov. Odsek za polimerno kemijo in tehnologijo, ki ga vodi Žagar, je že vrsto let tudi nepogrešljiv vir znanja, ki ga v svoje produkte prenaša slovenska polimerna industrija.

Bojana Žegura je mednarodno uveljavljena genetska toksikologinja, ki vodi oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka Nacionalnega Inštituta za biologijo. Fokus njenih raziskav so mehanizmi delovanja kemikalij in okoljskih onesnažil, kar je pomembno pri prepoznavanju njihove nevarnosti in tveganj za zdravje ljudi in okolje. Je vodilna raziskovalka na področju proučevanja toksikoloških lastnosti cianobakterijskih toksinov, preučuje pa tudi druge pomembne skupine spojin, kot so mikotoksini, bisfenoli, prehranski mutageni, nanodelci in ostanki citostatikov v okolju.

Z namenom zmanjšanja števila poskusov na živalih je Žegura s svojo raziskovalno skupino med prvimi razvila jetrne in vitro 3D celične modele za proučevanje genotoksičnega delovanja kemikalij. S svojo raziskovalno skupino je razvila nov pristop za določanje mehanizmov škodljivega delovanja kemikalij, ki prepleta tehnologije mikroskopije, pretočne citometrije in toksikogenomike na osnovi kvantitativnih metod molekularne biologije.

O vrhunskosti njenega raziskovanja pričajo številna vabljena predavanja in objave v najboljših revijah s tega področja, pa tudi dejstvo, da se dosežki in znanje Bojane Žegura preko številnih aplikativnih projektov prelivajo neposredno v gospodarstvo, so na inštitutu zapisali v obrazložitvi.

Kemijski inštitut je na slovesnosti podelil tudi posebno priznanje za dolgoletno tesno in zgledno sodelovanje pri raziskovalnem delu, in sicer slovenskemu farmacevtskemu podjetju Krka. Kot navajajo na inštitutu, tesno sodelovanje raziskovalcev podjetja Krka in Kemijskega inštituta omogoča učinkovit, predvsem pa hiter prenos znanja oziroma razvitih analiznih metod v prakso, s čimer podjetje lažje ohranja kompetitivno prednost na globalnem trgu zdravil in povečuje svojo prepoznavnost v svetu.

Omenjeno sodelovanje je eden od primerov, kako lahko povezovanje in izkoriščanje sinergij pripomore k uspešnejšemu razvoju in konkurenčnosti slovenskih visokotehnoloških podjetij, so v sporočilu za javnost zapisali na Kemijskem inštitutu. Prav strateška sodelovanja akademske skupnosti in industrijskega sektorja lahko vodijo do prebojnih tehnologij in inovacij, ki botrujejo oblikovanju in preoblikovanju trgov v prihodnosti.

Med nagradami in priznanji, ki jih podeljuje Kemijski inštitut, je prav Preglova nagrada za znanstvene dosežke najpomembnejša. Nosi ime Friderika Pregla, zdravnika in kemika slovenskega rodu, ki je bil za svoja prizadevanja leta 1923 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Prestižno Preglovo nagrado Kemijski inštitut podeljuje za vrhunske dosežke na področju temeljnih ali uporabnih raziskav, ki se lahko vzporejajo z dosežki v svetovnem merilu.