Slovenski raziskovalci sodelovali v raziskavi gibanja prostoživečih živali v času epidemije covida-19

Kot je pojasnila vodja raziskovalne skupine, ekologinja Marlee Tucker z univerze Radboud na Nizozemskem, je bilo v medijih veliko poročil, da si je narava med prvimi, polnimi zaporami javnega življenja v času epidemije opomogla. "Pume so se na primer sprehajale po ulicah Santiaga v Čilu. Nas, raziskovalke in raziskovalce, pa je zanimalo, ali za spremembo prostorskega vedenja živali obstajajo znanstveni dokazi," je dejala.

Znanstveni članek z naslovom Vedenjski odzivi kopenskih sesalcev v obdobju strogih ukrepov zoper epidemijo covid-19 je nastal v soavtorstvu 175 raziskovalcev, ki so analizirali prostorske podatke o prostoživečih kopenskih sesalcih. Z napravami GPS so zbrali podatke o gibanju 43 vrst z vsega sveta. Skupno je bilo v raziskavo vključenih več kot 2300 osebkov, od slonov in žiraf do medvedov in jelenov.

Raziskovalci so primerjali prostorske premike živali v času spomladanske zapore javnega življenja, od januarja do sredine maja 2020, z gibanjem istih osebkov v enakem obdobju leto prej. Po besedah vodje študije, so opazili, da so v obdobju spomladanske popolne zapore javnega življenja živali prehodile do 73 odstotkov daljše razdalje kot leto prej, ko zapor ni bilo. Zaznali so tudi, da so se živali v povprečju pojavljale 36 odstotkov bližje cestam. "Verjetno zato, ker je bilo manj prometa," je dejala Marlee Tucker.

Med zaporami javnega življenja je bilo zunaj manj ljudi in s tem manj motenj, kar je omogočilo boljšo povezljivost prostora in premike živali na daljše razdalje. "Nasprotno smo v območjih z manj strogimi omejitvam opazili, da so živali premagovale krajše razdalje. To je lahko povezano z dejstvom, da so bili ljudje v obdobju veljavnosti ukrepov tam dejansko bolj pogosto v naravi kot pred epidemijo covid-19," pa je pojasnil Thomas Mueller iz Centra za raziskave biotske raznovrstnosti in podnebja Senckenberg ter Univerze Goethe v Frankfurtu, ki je skupaj z vodjo raziskave zasnoval študijo.

S prostorskimi podatki in pri analizi prostorskega gibanja kopenskih sesalcev so sodelovali tudi štirje raziskovalci in strokovnjaki iz Slovenije, in sicer Hubert Potočnik in Miha Krofel iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije in Boštjan Pokorny s Fakultete za varstvo okolja, Gozdarskega inštituta Slovenije ter Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Po besedah Potočnika so poleg specifičnega znanja o prostorskem vedenju sesalcev prispevali tudi dragocene podatke o premikih nekaterih vrst zveri. Poudaril je, da so bili med njimi zelo dragoceni izvorni podatki o premikih evrazijskega šakala, saj so bili za namen te kompleksne študije podatki za to vrsto dostopni le v Sloveniji.

"Evrazijski šakal je v nizu preučenih vrst predstavljal zelo zanimivo vrsto, saj je zanj značilno, da poseljuje prostor med urbanim in gozdnim prostorom, torej krajino s prevladujočim človekovim vplivom. Tako je bil v času strogih koronskih ukrepov spremembam človekove aktivnosti med bolj izpostavljenimi prostoživečimi vrstami sesalcev", je povedal.

Znanstveni članek je bil v znanstveni reviji Science objavljen v začetku junija. Kot je dejal Pokorny, pa so sistematičen monitoring in raziskave ter kakovostni podatki, ki jih imamo pri nas, skupaj z dobro vpetostjo slovenskih raziskovalcev v mednarodne mreže omogočili, da je bila v to globalno raziskavo vključena tudi Slovenija.