Raziskovalka Saša Čaval pridobila ERC projekt za raziskovanje srednjeveških nagrobnikov

Evropska komisija je objavila rezultate razpisa ERC za projekte za utrditev samostojne raziskovalne poti (ERC Consolidator Grant 2022). Med 2222 prijavami z vsega sveta so za financiranje izbrali 321 projektov. Nekaj so jih uvrstili še na čakalni seznam v primeru, da bi finančna sredstva zadoščala za večje število odlično ocenjenih projektov. Med njimi je bil tudi projekt Saše Čaval, ki je zdaj dobila povabilo k sklenitvi pogodbe za ERC. Svoj skoraj 2,8 milijonov evrov vreden petletni ERC projekt STONE bo vodila na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) kot gostiteljski ustanovi.

Kot je na novinarski konferenci dejala Saša Čaval z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, so stečki v ogromnem številu ohranjeni na območju današnje BiH, Srbije, Črne gore in Hrvaške. Več deset tisoč spomenikov še vedno leži na svojih prvotnih mestih, razpršeni po pokrajini Zahodnega Balkana. Tej dediščin se sicer priznava izredni pomen in je od leta 2016 tudi na seznamu Unescove kulturne dediščine, vseeno pa je o stečkih znanega presenetljivo malo. "O njih je znano le malo več kot to, da jih je preko 72 tisoč, nekaj - osem odstotkov - jih je okrašenih, še manj pa jih nosi napise v izumrli Glagolici in Bosančici," je pojasnila.

Stečki so po njenih besedah dobro raziskani zgodovinsko, izredno slabo pa arheološko. Presenetljivo se ji zdi, da stečkov ne pripisujemo nobeni verski ali etnični skupini in da niso sporna dediščina.

"V našem znanstvenem razumevanju stečkov odsevajo številne vrzeli, ki jih bo STONE projekt zapolnil," je prepričana. Projekt bo odgovoril na ključna vprašanja v zvezi z naselbinami in bivalnim prostorom, ponovno uporabo prazgodovinskih prostorov za pokopavanje in preživetjem specifičnega tipa starodavne ekonomije, imenovane transhumanca, o razmerju okrasja in napisov, raziskovali pa bodo tudi, kakšna je bila vloga stečkov pri gradnji in posredovanju družbenih spominov. Projekt se tako ne bo osredotočil le na svet mrtvih, ampak bo posredno preučeval svet živih. Poleg tega bo STONE predstavil fenomen stečkov in dediščino srednjeveškega Balkana Evropi in svetu.

Saša Čaval je projekt prijavila na ERC panel za študije človeške preteklosti. To je prvi ERC raziskovalni projekt za utrjevanje samostojne raziskovalne poti s tega področja v Sloveniji in prvi za ZRC SAZU kot gostitelje, s čimer se širi krog slovenskih raziskovalnih ustanov, ki gostijo ERC projekte.

V projektu bo sodelovalo šest raziskovalcev, štirje postdoktorski študentje, trije doktorski študentje in en administrativni sodelavec. V njem sodelujejo tudi raziskovalke s Katedre za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete v Ljubljani ter z Oddelka za arheologijo Univerze v Beogradu.

Poleg tega bodo pri projektu kot specialisti za dediščino in srednjeveško arheologijo sodelovali še raziskovalci z inštitucij v Bosni in Hercegovini, kot so Republiški zavod za varstvo zgodovinske, kulturne in naravne dediščine Banja Luka ter Mostar, Univerza v Sarajevu in Zemaljski muzej Sarajevo.

"Samo raziskovalno ekipo, ki jo je Saša izbrala okrog sebe, sestavljamo zelo različni raziskovalci. Ravno zaradi te raznolikosti pa prihaja do odličnih sinergij. Vsi se radi vračamo v kraje, sodelujemo tako z lokalnim prebivalstvom, ki živi s to dediščino. Sodelujemo tudi z domačimi strokovnjaki. Upam, da bomo tudi to sezono dosegli nove odlične rezultate in doprinesli en kamenček v ta misteriozen mozaik zgodbe o stečkih," je dejala članica ekipe Lucija Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.