Ob 30. obletnici ZRS Koper izpostavili pomen sodelovanja in vztrajnosti za močne temelje znanosti na Primorskem
Koper, 17. novembra - Na Znanstveno raziskovalnem središču (ZRS) Koper so ob 30. obletnici ustanovitve v okviru Sproščenih pogovorov o znanosti - SPOZNAJ organizirali dogodek, kjer so razpravljali o zgodovinskem razvoju raziskovalne skupnosti v Istri. Izpostavili so pomembnost sodelovanja in vztrajnosti za ustanovitev močnih raziskovalnih institucij na tem območju.
Na dogodku, ki je potekal v sodelovanju z Gledališčem Koper, so predstavili pot, ki je vodila do ustanovitve močnih raziskovalnih institucij in visokošolskih programov na Primorskem, kar je omogočilo prihodnjim generacijam dostop do kakovostne znanosti in izobraževanja v domačem okolju, so navedli v sporočilu za javnost.
V razpravi so sodelovali akterji, ki so s svojim delovanjem oblikovali raziskovalno, akademsko in kulturno krajino tega območja. Slednji so delili svoje osebne in strokovne izkušnje.
Prva direktorica ZRS Koper, prva ministrica za šolstvo, znanost in šport v vladi RS in prva rektorica Univerze na Primorskem (UP) Lucija Čok je poudarila, da je bilo ZRS pravo "inkubatorsko jedro", kjer so se v Slovenski Istri začele povezovati izobraževalne in raziskovalne pobude, ki so pripeljale do ustanovitve UP. Ob tem je izpostavila pomen podpore lokalne skupnosti in sodelovanja intelektualcev, kar je pripeljalo do institucionalnega razvoja na tem območju.
Profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet v Piranu in eden od pobudnikov za ustanovitev UP Livio Jakomin je spomnil na zgodovinske izzive Primorske in pomanjkanje možnosti za izobraževanje na tem območju. Spregovoril je o težko prehojeni poti Primorcev, ki so "dolgo hrepeneli po dostopu do višje izobrazbe in gospodarskega razvoja".
Prvi akademik na UP in zgodovinar na ZRS Koper Jože Pirjevec pa je poudaril svojo vizijo intelektualnega središča v Kopru, ki bi bilo enakovredno italijanskim univerzam na drugi strani meje. Pri tem se je zahvalil vsem, ki so mu omogočili sodelovanje pri tej zgodovinski pobudi.
Med govorci je bil tudi direktor ZRC SAZU in zgodovinar Oto Luthar. Ta je izpostavil pomen decentralizacije akademskega življenja v Sloveniji, ki jo je podprla tudi ljubljanska akademska skupnost. Spomnil je, da so številne pobude že dolgo pred osamosvojitvijo Slovenijo nagibale k ustanovitvi novih visokošolskih institucij, kar je v veliki meri pripomoglo k sedanjemu stanju v Slovenski Istri.
Direktor ZRS Koper in kineziolog Rado Pišot je izpostavil model simbioze med raziskovalnim in univerzitetnim delom, kot idealen temelj akademske skupnosti. Opozoril je, da tovrstna struktura omogoča neposreden prenos najnovejših raziskovalnih dognanj v študijski proces in krepi raziskovalno-izobraževalni potencial lokalne skupnosti.