Umrl eden od očetov litij-ionske baterije John Goodenough
Washington, 27. junija - V starosti sto let je v ameriški zvezni državi Teksas umrl ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec John Goodenough, eden od očetov litij-ionske baterije, ki je revolucionarno spremenila sodobno življenje, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila univerza v Teksasu.
Goodenough je za svoj prispevek pri razvoju litij-ionskih baterij leta 2019 dobil Nobelovo nagrado za kemijo, ki si jo je delil z Britancem Stanleyjem Whittinghamom in Japoncem Akiro Yoshinom. Tedaj je bil star 97 let in je s tem najstarejši prejemnik Nobelove nagrade doslej.
Švedska kraljeva akademija znanosti je ob razglasitvi nagrajencev izpostavila, da so litij-ionske baterije povzročile revolucijo v življenju ljudi, odkar so leta 1991 prišle na trg, nagrajenci pa so s svojim delom postavili temelje za družbo brez fosilnih goriv.
Whittingham je v iskanju alternativnega vira energije med naftno krizo v 70. letih prejšnjega stoletja odkril način za izkoriščanje potencialne energije litija, a je bila baterija, ki jo je izdelal, preveč nestabilna za uporabo. Goodenough je nadgradil Whittinghamov prototip z drugo kovinsko spojino in podvojil potencialno energijo baterije na štiri volte ter tako utrl pot veliko zmogljivejšim in trajnejšim baterijam v prihodnosti. Leta 1985 je Yoshino namesto tega uporabil snov na osnovi ogljika, ki shranjuje litijeve ione, s čimer je litij-ionska baterija postala komercialno uporabna.
S teksaške univerze v Austinu, kjer je Goodenough 37 let deloval kot profesor inženirstva, so sporočili, da je umrl v nedeljo. "Zapuščina Johna Goodenougha kot izvrstnega znanstvenika je neizmerna. Njegova odkritja so izboljšala življenja milijard ljudi po vsem svetu," je ob njegovi smrti poudaril predsednik teksaške univerze Jay Hartzell.
Goodenough se je rodil leta 1922 v Jeni v Nemčiji, odraščal pa je v ZDA in na univerzi Yale diplomiral iz matematike, kasneje pa na Univerzi v Chicagu magistriral in doktoriral iz fizike. Med drugim je postavil temelje za razvoj bralno-pisalnega pomnilnika (RAM). Ko je sodeloval pri razvoju litij-ionske baterije, je bil vodja laboratorija za anorgansko kemijo na Univerzi v Oxfordu. Leta 1986 se je pridružil teksaški univerzi, kjer je po navedbah univerze deloval še precej po 90. letu starosti.