Na Mednarodni konferenci FEZA 2023 v Portorožu o poroznih materialih za zeleno prihodnost
Portorož, 1. julija - V Portorožu se bo v nedeljo pričela deveta Mednarodna konferenca Zveze evropskih zeolitnih društev FEZA 2023 z naslovom Porozni materiali za zeleno prihodnost. Na konferenci, ki jo soorganizira Slovensko zeolitno društvo SiZA, bodo obravnavali najnovejše okoljske in energetske rešitve, ki temeljijo na poroznih materialih. Potekala bo do četrtka.
Kot je zapisano na spletni strani Kemijskega inštituta, bo dogodek tematsko pokril vse vidike znanosti in tehnologij, povezanih s poroznimi materiali, od zeolitov in zeotipov do kovinsko-organskih poroznih materialov in mezoporoznih materialov. Konferenca bo obravnavala rešitve, ki temeljijo na poroznih materialih, v skladu z naprednimi postopki sinteze, karakterizacijo, modeliranjem, pristopi analize podatkov in testiranjem za ciljne aplikacije.
Vodilna tema je bila izbrana z dobrim razlogom, navajajo na inštitutu. Zelena prihodnost je namreč nekaj, k čemur stremi Evropa in ves svet. Ozelenitev našega gospodarstva in naših življenj je popolnoma v skladu z načrtom Evropske unije za trajnostno gospodarstvo, predvsem pa je ta tema nekaj, kar zahteva veliko angažiranost celotne znanstvene skupnosti, so zapisali.
Konferenco pod okriljem Zveze evropskih zeolitnih društev FEZA poleg slovenskega organizirata tudi hrvaško in srbsko zeolitno društvo.
Zeoliti so porozni kristalinični aluminosilikatni materiali, ki se tradicionalno uporabljajo v velikih količinah kot adsorbenti in heterogeni katalizatorji. Raziskave zeolitov že od prvega odkritja sintetičnih zeolitov močno podpira industrija, predvsem naftna. Kot poudarjajo na inštitutu, se v zadnjem času podjetja vse bolj usmerjajo k zelenim tehnologijam, kjer imajo zeoliti in sorodne porozne trdne snovi ponovno ključno vlogo pri tehnološkem razvoju in transformacijah.
Na Kemijskem inštitutu, na katerem so leta 2011 tudi ustanovili društvo SiZA, se v zadnjih 15 letih odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo posveča novim vrstam poroznih materialov, med drugim kovinsko-organskim poroznim materialom. Slednji so primerni za aplikacije, ki obravnavajo nekatere najbolj pereče izzive našega časa. Najpomembnejši so shranjevanje energije s poudarkom na sorpcijskih termičnih baterijah, selektivno zajemanje in izkoriščanje ogljikovega dioksida ter čiščenje vode in zraka.