Na konferenci o izzivih vračanja mladih raziskovalcev iz tujine

Govorci na dogodku v Ljubljani so poudarili pomen kroženja možganov, ki bistveno vlogo igra zlasti v raziskovalni sferi. Strinjali so se, da je mladim potrebno omogočiti, da svoja znanja dopolnjujejo in razvijajo v tujini, po drugi strani pa jih tudi spodbujati, da še vedno sodelujejo s Slovenijo.

"Raziskovalci, ki smo se odločili za karierno pot v tujini, si to pravzaprav tudi sami želimo," je dejala docentka na Texas Tech University School of Veterinary Medicine Klementina Fon Tacer, predsednica Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (UL).

Ta mreža združuje predvsem z UL povezane slovenske znanstvenike, profesorje in druge ugledne osebnosti, ki delujejo v akademskem, raziskovalnem in razvojnem okolju v tujini. Kot je poudarila Tacer, je glavna dejavnost mreže spodbujanje dejavnosti za dvigovanje kakovosti študijskih programov, utrjevanje mednarodnega sodelovanja ter ugleda UL.

Darja Grošelj s Centra za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede UL je poudarila pomen vračanja mladih študentov in raziskovalcev iz tujine, kar pa po njenih besedah ni enostavno. "Država bi zato morala nujno vzpostaviti mehanizme podpore pri smiselnem vračanju v domovino, med drugim mladim priskrbeti ustrezne pozicije, na katerih bodo lahko nadaljevali svoje delo," je dejala.

Da je potrebno mladim raziskovalcem omogočiti ustrezne pogoje za vrnitev, je poudarila tudi Špela Stres z Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris). Agencija jih na študijski in karierni poti spodbuja z različnimi javnimi razpisi, preko programa Aleša Debeljaka pa jim tudi omogoča vrnitev iz tujine. Program, ki mladim raziskovalcem omogoča zaposlitev v Sloveniji in krije stroške vzpostavitve raziskovalne ekipe, pa kljub temu ostaja neizkoriščen. Lani so bili od možnih 12 prijavljeni zgolj trije projekti.

Po mnenju Mateje Zalar, ki se je preko programa letos uspešno vrnila nazaj v Slovenijo, so eden od glavnih razlogov za pomanjkanje prijav predvsem pogoji za prijavo projekta. Raziskovalci imajo na primer na voljo izjemno malo časa do začetka projekta. "Raziskovalci se lahko zelo zamudimo že z urejanjem birokratskih zadev, ki so potrebne za vrnitev iz tujine, zato se je v tako kratkem času izjemno težko organizirati," je dejala. Program je sicer dobra priložnost za karierni razvoj, je dodala.

Konference, ki jo je organiziral Svetovni slovenski kongres, se je udeležila tudi državna sekretarka na Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Kot je poudarila, je velik del prizadevanj in tudi ciljev civilnodružbenih organizacij, med katere sodi Svetovni slovenski kongres, stik z zgodovinskimi izseljenskimi skupnostmi, pa tudi ohranjanje in krepitev zavesti v matični državi, da del slovenskega narodovega telesa živi zunaj meja.

"Smo pred skupno nalogo, da Slovenijo razvijemo v državo, ki bo znala tudi z dejanji in ne le z besedami reči: dobrodošli doma," je dejala. Poudarila je potrebo po prožnosti pri ustvarjanju pogojev za različne skupine, pa tudi ciljnosti in operativnosti pri oblikovanju ukrepov, na čemer intenzivno v tem obdobju dela tudi urad.

Zbrane na konferenci, katere častna pokroviteljica je predsednica republike Nataša Pirc Musar, je nagovoril tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.