STAznanost
Humanistika in družboslovje

Prednosti in pasti umetne inteligence v umetnosti

piše Maja Lazar

Ljubljana, 2. avgusta - Sodobna tehnologija je že po naravi globoko vpeta v vsakodnevno življenje posameznika. V zadnjem obdobju je v ospredju umetna inteligenci, ki vse bolj prodira tudi na zgolj človeku lastno in njegovo najbolj kreativno področje, umetnost. Bo ta zaradi tega postala bolj uniformirana, ali bo umetnikom olajšala ustvarjanje in prinesla še druge koristi?

Kaj je umetna inteligenca

Dunja Mladenić z Inštituta Jožef Stefan je za STA pojasnila, da je mogoče umetno inteligenco (UI) za razliko od inteligence človeka razumeti kot inteligenco strojev oziroma računalniških programov. Slednji lahko hitro pregledajo in analizirajo veliko količino podatkov, zgradijo napovedne modele, naredijo povzetek vsebine besedila, ob tem pa lahko na svetovnem spletu pridobijo podatke na določeno temo v različnih jezikih, generirajo besedila, slike in zvok, planirajo sosledje akcij za rešitev zadane naloge, vključno z igrami, kot je šah in še marsikaj, kar normalno ljudje razumemo kot izraz inteligence.

"Računalniki simulirajo inteligentno obnašanje, redko in v dokaj omejenih situacijah pa imajo globlji vpogled in razumevanje vsebine," je dodala.

Umetna inteligenca v umetnosti

Na področju kreativnega ustvarjanja, tudi umetniškega, je lahko UI predvsem v pomoč s pregledom večje količine podatkov in omogoča hitrejšo in tudi boljšo izvedbo marsikatere naloge. Prav tako lahko UI na osnovi že obstoječih umetniških del generira povsem novo umetniško delo, a je pri tem pomembno, da je kot tako tudi označeno.

Nedavni hitri razvoj generativnih modelov je nabor takšnih nalog razširil tudi na vsakdanja opravila širše množice izobraženih ljudi. Je pa pri UI prav tako pomembna uporaba lastne presoje, "da preverimo in po pameti uporabimo vsebine, ki so nastale s pomočjo UI", dodaja Mladenić.

V zadnjem letu je prišlo do razmaha generativnih modelov UI, ki na osnovi velike količine podatkov in računalniške zmogljivosti generirajo različna besedila, slike in glasbo.

Direktorica OTB Marketinga Ajda Novak je za STA menila podobno. Sama na UI gleda predvsem kot na zmogljivega asistenta, ki lahko v službi človeka pomaga optimizirati procese in pohitri suhoparne operativne naloge. A človek je vsa tisočletja preživel prav zaradi kulture in zavesti in prav človeška presoja in izbira na koncu je tista, ki bo naredila razliko in je ključna za evolucijo.

"Četudi naredimo kakšno napako več od UI, nam to omogoča razvoj in učni trenutek. In samo tako lahko postanemo kot človeštvo boljši," je prepričana Novak.

Tudi v marketinško-prodajnih procesih, kamor sodi tudi prodaja umetnin ali pa uredniški izbor knjig, ima UI po Novak podporno funkcijo in ne pripravi končnega izdelka, pripravi pa dobro osnovo, ki jo mora človek nadgraditi ter spremeniti v nekaj izvirnega in dobrega.

Neja Berger, ki raziskuje področje dela in novih tehnologij, napoveduje, da je mogoče na področju kulture pričakovati vedno večjo prisotnost UI, ki bo do neke mere nadomestila človeka. Tisti, ki bodo ostali, pa bodo morali z njeno pomočjo proizvajati več in v krajšem času, kar velja zlasti za grafično oblikovanje, ilustracijo, industrijski dizajn, prevajanje in pisanje, je opozorila za STA.

Vizualna umetnica in filmska ustvarjalka Valerie Wolf Gang je za STA menila, da bo UI močno vplivala tako na človeško ustvarjalnost kot na samo dojemanje umetnosti. UI zanjo pomeni predvsem nov način ustvarjanja, novo orodje in medij. Pri tem je potegnila vzporednice s prehodom s filmskega traku na digitalne spominske kartice ob koncu 20. stoletja, kar je prineslo spremembe pri ustvarjanju video vsebin.

Sama je opozorila še na "tehnofobijo" skozi zgodovino, ko so bili, tako kot sedaj pri UI, strahovi, da bo tehnološki razvoj vzel delček človečnosti in nadomestil posameznika, kar se je pojavilo tako pri izumu tiskarskega stroja kot televizije, snemalnih medijev in fotografije.

Kot umetnica pri ustvarjalnem procesu glede UI ne vidi ne prednosti in ne slabosti, izzive prepoznava predvsem na drugi strani, pri gledalcih, opazovalcih, javnosti, ki določeno umetniško delo sprejme ali zavrne. Na trgu je čedalje več hitrih in poceni umetniških izdelkov, ki se bodo prodajali v velikih količinah. To bo posledično pomenilo težavo pri avtorskih honorarjih umetnikov, saj bodo morebitni naročniki od vseh ustvarjalcev pričakovali, da za veliko nižjo ceno proizvedejo nove ideje, kar je po mnenju Wolf Gang dolgoročno nevzdržno. Na takšen način je težko razvijati umetniški slog in graditi opus, ki lahko nastaja tudi več desetletij.

"Umetniki se morajo pri tem zavedati, da so ideje tiste, ki so največ vredne. Tudi če imaš vso možno tehnologijo na svetu, če si brez notranjih vzgibov, idej, želja in strasti do ustvarjanja, bo ekran prazen in proizvodnja bo zaustavljena," je izpostavila umetnica.

Ob tem napoveduje, da bo kmalu prišlo do prezasičenosti s hitro in poceni potrošnjo umetnin, zato se bo pojavilo hrepenenje po globljih zgodbah, umetniških delih, ki zahtevajo celostnega umetnika, in trajnostnih rešitvah, h katerim se bomo čedalje pogosteje vračali.

Ne glede na umetniško prakso je del umetniškega ustvarjanja celosten človek, tako da UI ne more v celoti nadomestiti umetnika, lahko pa pomen podaljšek človeških sposobnosti, je še dodala in se zavzela za dobro in pametno rabo UI. To pa lahko omogoči le dobra podkovanost na tem področju.

Umetna inteligenca sama o svojih prednostih in slabostih v umetnosti

O tem, kakšne so prednosti in slabosti umetne inteligence v umetnosti, je STA povprašala tudi napreden jezikovni model umetne inteligence Chat GPT, ki je med drugim zapisal, da ima uporaba UI v umetnosti kljub slabostim velik potencial za inovacije in raziskovanje novih ustvarjalnih poti.

In tudi za UI je ključno, da umetniki uporabljajo tehnologijo preudarno in nadaljujejo z ohranjanjem človeškega izraza in čustvene globine v svojih delih. Pomembno je najti ravnotežje med prednostmi tehnologije, ki ponuja nove možnosti in izkušnje ter človekovo edinstveno umetniško vizijo in izraznostjo. UI bi morala dopolnjevati in krepiti človeško ustvarjalnost in je ne nadomestiti ali zasenčiti, je zapisal jezikovni robot.

Prav obravnava etičnih vprašanj in zavedanje omejitev UI lahko tudi pripomoreta, da postane UI v umetnosti dragoceno in odgovorno orodje za umetnike in ustvarjalce, je še navedel Chat GPT, ki je prejel vprašanje v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.

Med prednosti uporabe UI v umetnosti je Chat GPT uvrstil pomoč pri ustvarjanju, hitrost in učinkovitost, izboljšanje interakcije z občinstvom, raziskovanje novih stilov in razširjeno umetniško prakso. Med slabosti naj bi sodili pomanjkanje čustev, človeškega izraza in edinstvenosti, etična vprašanja, omejenost izraza in tehnična zahtevnost.

V angleščini je Chat GPT med prednosti med drugim uvrstil tudi dostopnost in inkluzivnost umetnosti s pomočjo orodij UI, med slabosti pa večjo pristranskost ter morebitni negativni vpliv na okolje.

Pri odgovorih v nemškem jeziku je Chat GPT med prednosti med drugim uvrstil še uporabo UI pri analizi in restavriranju poškodovanih umetniških, med slabosti pa tudi izgubo kreativnosti v primeru prekomerne rabe UI v umetnosti, izkrivljeno dojemanje umetnosti ter preveliko odvisnost od tehnologije pri umetniškem ustvarjanju.

Potreba po regulaciji umetne inteligence

Vodilni strokovnjaki na področju umetne inteligence in velikih jezikovnih modelov, na primer ChatGPT in Chat Bing, so že marca letos podpisali odprto pismo, v katerem so pozvali k polletnem moratoriju na razvoj UI in posvarili pred nepredvidenimi posledicami, ki bi jih UI lahko imela tako na življenja posameznikov in družbo kot celoto.

Prav na področju regulacije UI bi pionirsko vlogo lahko odigrala stara celina. Evropski poslanci so se že zavzeli za strožji nadzor, predvideno pa je tudi, da naj bi države članice EU do konca leta dosegle dogovor o aktu o umetni inteligenci, ki bo prva celovita zakonodaja o UI na svetu s poudarkom na varni in transparentni rabi UI.

Mladenić ob tem dodaja, da je eno od pomembnih prizadevanj pri regulaciji UI prav pravica do informacije, če in v kakšni meri je določen izdelek, tudi umetniško delo, generiran s pomočjo UI.

Za Berger bi bila smiselna globalna raven regulacije, kar bi bilo po njenem mnenju teoretično možno, a si ne predstavlja praktične implementacije kakršnihkoli varoval in dogovorov, tako zaradi masovnosti in nepreglednosti svetovnega spleta kot tudi zaradi tehnološkega izziva.