Projekt Premurosa pomemben korak na področju personalizirane medicine za mišično skeletno regeneracijo

Kot je pojasnil Mauro Alini z raziskovalnega inštituta AO Research Institute Davos (ARI), je personalizirana medicina pristop v zdravstveni oskrbi, ki se osredotoča na prilagajanje medicinskega zdravljenja posamezniku glede na njegove specifične značilnosti. To vključuje genske, okoljske in življenjske dejavnike posameznika. S tem pristopom tako analizirajo in ugotavljajo, kateri geni so mutirani pri posamezniku in ali je mutacija tudi posledica življenjskega sloga ali okolja.

"Ideja je, da vse te ugotovitve povežemo z boleznijo. Vemo namreč, da so določene mutacije povezane z rakom, vendar pa ne bodo vsi ljudje, ki imajo to mutacijo, zboleli za rakom. Za razvoj raka namreč poleg genetskih dejavnikov sodelujeta tudi življenjski slog in okolje, rak se bo tako razvil le pri določenih posameznikih s to mutacijo," je pojasnil.

Persnonalizirana medicina omogoča boljše razumevanje tega, kako se bolezen razvije. Kot je poudarila Bojana Obradović s Tehnološko-metalurške fakultete v Beogradu, sama ni prepričana, ali bo kdaj obstajal model, ki bo napovedal, kakšna bo bolezen pri določeni osebi, da pa se bodo za nekatere skupine ljudi lahko našle boljše rešitve za zdravljenje. Pri tem je izpostavila tudi ključno vlogo bioreaktorjev, ki omogočajo natančno simulacijo pogojev v človeškem telesu, kar je bistveno za uspešno gojenje tkiv, testiranje biomaterialov in razvoj personaliziranih pristopov k zdravljenju.

Današnji govorci so predstavili tudi evropski projekt Premurosa, ki se osredotoča predvsem na razvoj personalizirane medicine za mišično skeletno regeneracijo in protetiko. Kot so poudarili na okrogli mizi, so bolezni mišično-skeletnega sistema, ki so pogosto povezane z bolečinami in omejeno mobilnostjo, zdravstveni problem svetovne razsežnosti. Prizadenejo namreč približno polovico svetovnega prebivalstva, starejšega od 60 let.

"Število ljudi, ki jih te bolezni prizadenejo, hitro narašča, zato je projekt Premurosa še kako pomemben," je dejala vodja projekta Lia Rimondini z Univerze Amedeo Avogadro v vzhodnem Piemontu v Italiji. Kot je pojasnila, v sklopu projekta tako usposabljajo 13 mladih raziskovalcev, ki se bodo aktivno ukvarjali s problemi na področju regeneracije mišično-skeletnega sistema.

Glavni poudarek projekta, ki ga sicer financira Evropska komisija v okviru programa Obzorje 2020 (Marie Sklodowska-Curie Actions Innovative Training Network), je na razvoju inovativnih metod in naprav za regeneracijo tkiv, ki temeljijo na biomaterialih, pri njihovem razvoju pa raziskovalci upoštevajo posameznikove genetske značilnosti, je predstavila.

Čeprav ima personalizirana medicina velik potencial, pa se sooča tudi z nekaterimi izzivi. Kot enega glavnih je Michael Gasik z Aalto University na Finskem izpostavil velike količine podatkov, s katerimi morajo strokovnjaki upravljati. Velik obseg podatkov nastane pri sekvenciranju genomov bolnikov, pa tudi pri proučevanju vpliva okolja, kovin ali kemikalij na zdravje. "Problem lahko sicer delno rešujeta umetna inteligenca in strojno učenje, s katerim lahko obdelamo velike količine teh podatkov, vendar pa je na koncu treba vse pridobljene rezultate tudi potrditi," je še izpostavil Alini.

Današnja okrogla miza je potekala v Centru Rog v organizaciji projekta Znanost na cesti v sklopu projekta Premurosa.