Prognostikov vreme skoraj nikoli popolnoma ne preseneti

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) nas je najprej sprejel meteorolog Blaž Šter, na dan našega obiska tudi dežurni prognostik. Kot je pojasnil, je naloga dežurnega prognostika, da na podlagi podatkov iz različnih vremenskih postaj in satelitov ter iz izračunov računalniških modelov napove vreme na vsem razumljiv način.

Na kratkoročno vremensko sliko vplivajo mnogi dejavniki, ki se lahko dokaj nenadno spreminjajo, zato, kot pravi Šter, vremenu pravijo "kaotičen proces". Kljub temu prognostikov vreme skoraj nikoli popolnoma ne preseneti, saj imajo v vsakem trenutku na voljo več različnih izračunov, ki obsegajo velik nabor možnih vremenskih scenarijev. To, kar preberemo v vremenski napovedi, je le eden izmed najverjetnejših izidov.

Pri opazovanju vremena se poleg tega ne omejujejo samo na območje nad Slovenijo, temveč morajo upoštevati širšo vremensko sliko nad Evropo in drugimi deli sveta. "To, kar je na primer zdaj nad severnim Atlantikom, bo, čeprav se zdi zelo oddaljeno, čez en teden lahko vplivalo na vreme pri nas." Pri tem si podatke izmenjujejo s tujimi meteorološkimi agencijami, je pojasnil Šter.

Vedno pogostejši nenavadni vremenski pojavi

V zadnjem mesecu smo bili poleg običajne spremenljivosti vremena priča nekaterim izrednim in nenavadnim vremenskim pojavom. Iz zelo močne nevihte, imenovane supercelica, je med drugim v Ilirski Bistrici nastal tornado.

V Sloveniji so bolj pogoste kopenske ali vodne trombe, ki se razvijejo iz kopastega oblaka, in ne iz nevihte, zato so šibkejše. Pri tornadu, ki je nastal v Ilirski Bistrici, pa je šlo za drugačen pojav, za katerega morajo biti izpolnjeni posebni pogoji.

Tovrstnih ekstremnih vremenskih pojavov, predvsem izmenjujočih dolgih obdobij suše in intenzivnega deževja, lahko zaradi podnebnih sprememb po besedah Štera pričakujemo več. Grozi nam tudi, da bodo ti ekstremi vse hujši.

"Po drugi strani pa se je letos prvič zgodilo, da imamo v istem poletju nadpovprečno visoke temperature in obenem tudi nadpovprečno količino padavin. Takšnih poletij v preteklosti ni bilo," je povedal.

Tako velikega obsega poplav niso pričakovali

Posledice podnebnih sprememb je Slovenija lahko občutila v začetku avgusta, koje državo zajelo eno najmočnejših padavinskih obdobij v zgodovini meritev.

Po besedah Štera je katastrofalnim posledicam neviht botrovalo več vzrokov. Že pred tem dogodkom je bilo poletje mokro, še posebej na območju severne Slovenije, poleg tega so se padavine nenehno obnavljale ravno na najbolj ranljivih območjih.

"Če bi bil ta pas močnih nalivov postavljen nekoliko bolj severno ali južno, bi bilo posledic veliko manj. Zagotovo pa tega v tako velikem obsegu, kot se je na koncu zgodil, nismo pričakovali," je dodal.

V pričakovanju zahtevnih razmer so bili tudi hidrologi, ki so ta izjemen dogodek predvideli ter izdali najvišje hidrološko opozorilo.

Delo hidrologov dinamično glede na razmere

Po besedah hidrologa Andreja Goloba z Agencije RS za okolje delo hidrologa poteka na podoben način, kot delo meteorologa, vendar se precej razlikuje glede na razmere, ki vladajo v državi. V običajnih okoliščinah je njihova glavna naloga priprava dnevnega hidrološkega poročila, v času izrednih razmer pa se njihovo delo precej intenzivira. "Takrat delamo tudi 24 ur na dan in v vsaki izmeni je dežurnih več hidrologov. Takrat je ključno sodelovanje več sodelavcev," je povedal Golob.

Hidrologi morajo sicer poskrbeti za izdajanje posodobljenih opozoril, kar vključuje spremljanje aktualnega stanja in novih napovedi. Pri tem je pomembno obveščanje po različnih kanalih, v prvi vrsti Centra za obveščanje Republike Slovenije.

Stalno so v stiku z Direkcijo Republike Slovenije za vode, ker reke ne poznajo državnih meja, pa je ključna tudi mednarodna komunikacija s tujimi organi.

Razvejan sistem nadziranja rek

Podatke glede aktualnih vodostajev in pretokov rek hidrologi v Ljubljani dobijo prek široke mreže avtomatskih merilnih postaj, ki jih je pri nas okrog 180, kar je po besedah Goloba ena najgostejših postavitev naprav za pridobivanje podatkov v Evropi.

Zaradi zmanjšanja možnosti izpada podatkov sta na vsaki postaji praviloma dva senzorja. Prvi je radarski senzor, ki meri razdaljo do gladine vode, druga pa je tlačna sonda v sami strugi, ki vodostaj preračuna glede na pritisk vodnega stolpca sondo.

Iz avtomatskih postaj skoraj vsakih 10 minut prejemajo nove podatke, v času poplavnih dogodkov pa dodatno zbirajo tudi informacije prek drugih kanalov in strokovnih služb, je povedal Golob.

Slovenija je po zgodovinski ujmi zaprosila tudi za satelitsko spremljanje razmer prek evropskega programa Copernicus. Satelitski posnetki poplavljenih območij so namreč za hidrologe zelo pomemben vir dodatnih informacij za pripravo podrobnih analiz meteoroloških in hidroloških razmer. Te so ključne za to, da bodo hidrologi v prihodnosti še bolje obveščali o tovrstnih ekstremih, strokovnjaki na različnih področjih načrtovanja prostora pa bolje ukrepali.

Za prihodnje poplave smo bolj ranljivi

Kakšno bo vreme jeseni, je po besedah Štera težko napovedati, saj lahko meteorologi dokaj zanesljivo vreme napovedujejo le za okrog 10 dni vnaprej. Tudi hidrolog Andrej Golob je pritrdil, da je vremenske vzorce za jesen nemogoče napovedati, a da se vseeno približno zavedajo, kaj nas čaka.

"Razmere ob vodotokih in v zaledju vodotokov so se po tej poplavi bistveno spremenile, tako da smo vsekakor bolj ranljivi za morebitne prihodnje poplave, tako manjšega ali večjega obsega," je dejal Golob. "Vsekakor velja, da je v jesenskih mesecih možnost poplav večja."

Dodal je še, da sta na Arsu za vse natančnejše informacije in napovedi ves čas v pripravljenosti hidrološka in meteorološka služba, ki bosta javnost o prihajajočih razmerah stalno obveščala.