Indijski lunarni rover začel raziskovati površje Lune
New Delhi, 24. avgusta - Potem ko je indijska sonda Chandrayaan-3 v sredo varno pristala na Luni in s tem postala prvo plovilo, ki je pristalo v bližini doslej malo raziskanega Luninega južnega pola, je danes njen rover začel raziskovati površje tega Zemljinega naravnega satelita, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Indija, New Delhi.
Potem ko je indijska sonda Chandrayaan-3 v sredo varno pristala na Luni in s tem postala prvo plovilo, ki je pristalo v bližini doslej malo raziskanega Luninega južnega pola, je danes njen rover začel raziskovati površje tega Zemljinega naravnega satelita.
Posnetki površja lune ob pristanku.
Foto: ISRO/X
Indija, New Delhi.
Potem ko je indijska sonda Chandrayaan-3 v sredo varno pristala na Luni in s tem postala prvo plovilo, ki je pristalo v bližini doslej malo raziskanega Luninega južnega pola, je danes njen rover začel raziskovati površje tega Zemljinega naravnega satelita.
Posnetki površja lune ob pristanku.
Foto: ISRO/X
"Rover je zapustil pristajalni modul in Indija se je sprehodila po Luni!" je Indijska organizacija za vesoljske raziskave (ISRO) danes objavila na družbenem omrežju X, prej znanem kot Twitter.
Indijski lunarni rover na šestih kolesih, ki ga poganja sončna energija, bo v dveh tednih svojega delovanja raziskoval še razmeroma nepoznan del Lune ter na Zemljo pošiljal fotografije in znanstvene podatke.
Rover z imenom Pragyan, kar v sanskrtu pomeni modrost, je pristajalni modul zapustil nekaj ur po uspešnem pristanku sonde Chandrayaan-3, ki pomeni enega največjih znanstvenih uspehov v zgodovini Indije.
Indija se tako postopoma približuje dosežkom ZDA, Rusije in Kitajske, ki so se že uveljavile na področju raziskovanja vesolja. Indijski premier Narendra Modi je v sredo ob uspešnem pristanku Chandrayaana-3 dejal, da to pomeni "zmago za celotno človeštvo".
Indija ima razmeroma nizkoproračunski vesoljski program, ki pa se je od leta 2008, ko je prvič poslala sondo v orbito Lune, precej razširil in pospešil. Stroški projekta Chandrayaan-3 znašajo 74,6 milijona ameriških dolarjev, kar je veliko manj kot pri številnih misijah drugih držav in dokazuje varčnost indijskega vesoljskega inženiringa.
ISRO naj bi že do naslednjega leta v Zemljino orbito izstrelila misijo s posadko. Prav tako načrtuje skupno misijo z Japonsko, v okviru katere naj bi do leta 2025 na Luno poslala še eno sondo, v naslednjih dveh letih pa še orbitalno misijo na Venero.