Zaradi segrevanja v slovenskem morju vse več vrst z juga Sredozemlja

Vpliv podnebnih sprememb tako na ozračje kot oceane je neposredno povezan, poudarja fizik Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). Predvsem z izpusti toplogrednih plinov se v ozračju kopiči presežna toplota, kar 90 odstotkov pa jo absorbirajo oceani, ki se posledično segrevajo.

Prav Sredozemsko morje se zaradi svoje plitkosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. "Procesi, povezani s podnebnimi spremembami, se zato tukaj odvijajo hitreje in bolj intenzivno," poudarja.

Severni del Jadrana se je po njegovih besedah v zadnjih 30 letih pri površini segrel za približno eno stopinjo Celzija. "To se lahko zdi zelo malo, zavedati pa se moramo, da ima zgornjih 10 metrov oceana enako toplotno kapaciteto kot celotna atmosfera. Da se površinska plast oceana segreje za eno stopinjo Celzija, je tako potrebna enormna količina toplote. Ta del oceanov sedaj deluje kot nekakšna termoakumulacijska peč, ki bo grela planet še dolgo časa, tudi če bomo uspeli znižati emisije," je pojasnil Ličer.

V slovenskem morju problem predstavlja bledenje koral

Dvig temperature ozračja in posledično morja ima velik vpliv na življenje v njem. Tako kot povsod po svetu tudi v slovenskem delu Jadranskega morja, zlasti v poletni polovici leta, problem predstavlja bledenje koral, je povedal raziskovalec na Morski biološki postaji Piran NIB Lovrenc Lipej.

"Gre za proces, pri katerem simbiotske alge zapustijo korale, zaradi česar te izgubijo barvo. Ko temperatura ponovno pade, se lahko simbiotski odnos med algo in koralo sicer ponovno vzpostavi. Če visoke temperature vztrajajo dalj časa, pa prihaja do trajnejših poškodb in pogina polipov ali cele kolonije, " je pojasnil.

V našem morju je temu procesu izpostavljena predvsem sredozemska kamena korala, ki je endemit Sredozemlja, torej edinstvena za to območje. Na težo problema bledenja koral vpliva zlasti dejstvo, da korale predstavljajo pomemben življenjski prostor mnogim organizmom, kot so na primer črvi mnogoščetinci, polži, školjke in drugi.

"Na naši postaji smo prišli do spoznanja, da lahko 70-centimetrska korala v premeru gosti več kot 110 različnih vrst organizmov, torej predstavlja pomemben življenjski prostor nekaj tisočim organizmom," je izpostavil Lipej.

Na Morski biološki postaji NIB korale sicer uspešno gojijo v laboratorijskih pogojih, še vedno pa so v teku poskusi njihovega ponovnega naseljevanja v samem morju. "Trenutno iščemo območja podvodnih izvirov, kjer so temperature nekoliko nižje, da bi korale tam testno naselili in opazovali, kako se v tem območju obnesejo," je dejal.

Tudi v slovensko morje že prihajajo nekatere vrste, značilne za južnejše predele Sredozemskega morja

Kot je povedal, pa bledenje koral ne predstavlja edini izziv slovenskega morja. Zaradi dviga temperature v naše morsko območje prihajajo nove vrste organizmov, ki so povezane s tako imenovanim procesom tropikalizacije. Z njim, kot je pojasnil, znanstveniki označujejo širjenje toploljubnih vrst iz južnih predelov Sredozemlja proti severu.

V zadnjih 20 letih so predvsem pri ribah zaznali kar nekaj zanimivih vrst, ki jih prej ni bilo. Take so na primer ribe balestre, črnuhi, morski mesci, barakude oz. morske ščuke, delfinke.

Mednarodno priznani pokazatelj tropikalizacije pa je riba skakavka, ki se posebej rada zadržuje ob ustjih rek. "Ta velike težave povzroča zlasti na Hrvaškem. Skakavka je namreč uspešen plenilec, ki se hrani s številni drugimi ribami, tudi večjimi, kot so ciplji. Velike količine cipljev pleni zlasti v ustju reke Neretve. Ker se pogosto pojavlja v velikih jatah, pa veliko škodo povzroča tudi v ribištvu," je dejal Lipej.

Čeprav se skakavka v manjšem številu pojavlja tudi v slovenskem morju, pa za zdaj po besedah Lipeja ne povzroča večjih problemov. Tako kot večina drugih toploljubnih vrst, se pojavlja zgolj v topli polovici leta, pozimi pa to morsko območje zapusti. Naše morje je zaradi najsevernejše lege v Jadranu pozimi hladnejše v primerjavi z drugimi predeli Mediterana.

"Povprečna temperatura je takrat od šest do 10 stopinj Celzija, kar pa je za vrste, ki so značilne za topla okolja, problematično," je pomiril Lipej. Kljub temu pa opozarja, da se lahko situacija v prihodnosti hitro obrne. Če se bo morje namreč vztrajno segrevalo naprej, bo to pomenilo manjše temperaturne razlike tekom leta in priložnost za toploljubne organizme, da se v slovenskem morju zadržijo dalj časa.

Strah pred rdečemorsko plamenko v Sredozemskem morju odveč

V zadnjem času veliko pozornost javnosti privabljajo medijske objave o tem, da so na Hrvaškem pri Korčuli ujeli strupeno ribo, tako imenovano rdečemorsko plamenko (Pterois miles). Gre sicer za tujerodno vrsto, ki ni povezana s tropikalizacijo, temveč je prišla skozi Sueški prekop.

V Mediteranu so jo po besedah Lipeja opazili že pred več desetletji, 2019 pa prvič tudi v Jadranskem morju. Invazija njene sorodnice (Pterois volitans), ki jo je v morje po besedah Lipeja iz akvarija v osemdesetih letih prejšnjega stoletja izpustil objestnež, težave povzroča predvsem v Karibskem morju, kjer pleni domorodne ribe obenem pa ima strupene bodice, ki so nevarne tudi za kopalce. V tem predelu zato poteka njeno intenzivno izkoreninjanje.

"Podobnega scenarija pa se bojijo tudi pri nas v Sredozemlju. Ker pa je bilo do sedaj opaženo le manjše število primerov rdečemorske plamenke, za enkrat ne predstavlja večjega problema. Tudi v slovenskem morju je za zdaj še nismo opazili," je izpostavil Lipej.

Glede na zadnje poročilo iz leta 2021, so v slovenskem morju zaznali 56 tujerodnih vrst organizmov. Kot opozarja Lipej, se je številka sicer povečala, še vedno pa je med najnižjimi v Sredozemlju. "Večina tovrstnih organizmov se v našem morju pojavi tudi zelo redko, zgolj enkrat ali dvakrat in nikoli več. Ustalilo se jih je le nekaj, tudi invazivnih vrst, ki povzročajo ekološko in gospodarsko škodo, je manj kot 10 odstotkov," je dejal.

Najbolj znana tujerodna vrsta pri nas je sicer japonska ostriga, ki jo najdemo od Debelega rtiča pa vse do Sečoveljskih solin skorajda na vsakem kamnu v obrežnem pasu. V vseh območjih slovenskih obrežnih mokrišč se je uveljavil tudi kolonijski mnogoščetinec oz. črv cevkar. Ta je zanimiv, ker med svoje cevke omogoča naselitev mnogim domorodnim organizmom, zato je celo koristen za morsko biodiverziteto, je izpostavil Lipej.

Predvsem v juliju pa se redno pojavlja tudi rebrača, bližnja sorodnica meduz, ki je bila sprva opisana kot ena najbolj problematičnih vrst, saj naj bi se hranila z ribjimi jajci in ličinkami. Z raziskavo, pri kateri so na Morski biološki postaji NIB raziskali vsebino 500 želodcev tujerodne rebrače, pa so ugotovili, da so bila ribja jajca in ličinke v njihovih želodcih v resnici zelo redka. "V slovenskem delu Jadrana tako ne dela škode na ribjih populacijah in v ribištvu," je zatrdil.

V slovenskem morju pestra biotska raznovrstnost

Čeprav se v slovenskem morju dogajajo določene spremembe v biotski pestrosti, je ta po ocenah Lipeja še vedno dobra. "Imamo veliko število vrst, imamo redne populacije delfinov, še vedno so prisotne določene vrste morskih psov, tudi podatki o obrežni ribji združbi so še dovolj kakovostni, beležimo tudi malo število izumrlih vrst," je dejal.

Leta 2015 je iz našega morja sicer izginil endemit, alga jadranski bračič, ker pa se še vedno pojavlja v morskem okolju Savudrije, obstaja nekaj možnosti, da se bo k nam vrnila. V celotnem Mediteranu, tudi v slovenskem morju, pa se kaže tudi trend krčenja alg cistozir. Na morski biološki postaji pod vodstvom raziskovalke Martine Orlando Bonaca tovrstne alge tudi gojijo, z namenom, da bi v primeru množičnega izginotja ponovno vzpostavili njihovo populacijo.

Velik poudarek pa na postaji dajejo tudi preučevanju školjk leščurjev, ki veljajo za enega od najbolj ogroženih organizmov v našem morju. Tudi te gojijo v laboratoriju in se učijo o njihovih življenjskih pogojih in možnostih njihovega ponovnega naseljevanja.

Pri vsem tem raziskovalnem delu pa jim je v veliko pomoč tudi ljubiteljska znanost. "Velikokrat na pomoč priskočijo posamezniki, ki niso profesionalni znanstveniki, temveč znanstveni navdušenci. Pogosto nam pošljejo kakšne zanimive fotografije, ki so lahko zanimive za naše raziskave. V morju so pestri procesi, zato smo vsakršne pomoči izjemno veseli," pravi Lipej.